Akutni zlomi prstov na nogi so razmeroma pogosta poškodba, saj predstavljajo 3–4 % vseh travmatskih zlomov. Najpogosteje se pojavijo na prvem in petem prstu in so običajno posledica močnih udarcev ali padca težkega predmeta na stopalo.

Čeprav se zlom prsta morda zdi manjša in nepomembna poškodba, lahko nezdravljen zlom povzroči dolgotrajne bolečine, nepravilno obremenitev stopala in nadaljnjo deformacijo prsta!

V eni izmed vodilnih fizioterapevtskih klinik v Sloveniji že vrsto let pomagajo pacientom do zdravih in brezskrbnih korakov. Bi radi izvedeli, kako jim to uspe brez invazivnih in operativnih postopkov?

Anatomija stopala

Posebna struktura stopala nam omogoča natančno in usklajeno gibanje. Pri tem imajo pomembno vlogo prsti na nogi, ki pomagajo pri prenosu teže in prilagajanju različnim podlagam.

Zaradi medsebojne povezanosti vseh struktur lahko na hojo in obremenitev stopala vplivajo že manjše poškodbe!

Pri normalnem gibanju ključno vlogo igrajo tudi tetive; fleksorne (upogibalne) in ekstenzorne (iztegovalne), ki se pripenjajo na zgornje dele srednjih in distalnih členkov. Pri zlomu prsta je lahko pridruženo tudi odtrganje majhnih fragmentov kosti, kar imenjujemo avulzijski zlomi.

V področju palca se nahajata tudi sezamoidni kosti, ki delujeta kot naravna amortizerja in zmanjšujeta pritisk na stopalo pri hoji in teku.

Pri otrocih se na proksimalnem delu vsakega členka nahaja tudi rastni hrustanec (fiza), ki omogoča nadaljnjo rast in razvoj kosti. Zlomi v tem predelu so lahko bolj zapleteni, saj poškodba rastnega hrustanca vpliva na razvoj kosti in nepravilne poravnave prsta.

Kako prepoznati, da gre za zlomljen prst?

Simptomi zloma so včasih podobni resnejšemu zvinu, zato je pomembno, da znamo med njima ustrezno razlikovati. Eden izmed najpogostejših pokazateljev je močna bolečina, ki se običajno pojavi takoj po poškodbi in se ob obremenitvi stopala poslabša.

Morda vas bo presenetilo, da približno 16 % zlomov prsta na nogi nastane med športnimi dejavnostmi!

Drug značilen znak je modrica, za katero je značilna vijolična in modra obarvanost prizadetega področja. Prav tako je takoj po poškodbi opaziti izrazito oteklino!

Pri pacientih, ki po zlomu prsta na nogi obiščejo kliniko Medicofit je vidna tudi deformacija. Če je prst vidno zvit, nenaravno upognjen ali napačno postavljen glede na sosednje prste, gre skoraj zagotovo za zlom.

Eden izmed ključnih znakov je tudi zmanjšana sposobnost gibanja prstov. Pri hoji se lahko pojavi občutek, kot da prst "ne sodeluje" s preostalim stopalom, saj poškodovane kosti in vezi ne morejo pravilno opravljati svoje funkcije.

Ali ste vedeli, da poleg klasičnih zlomov obstajajo tudi stresni zlomi, ki so pogosti med posamezniki, ki so izpostavljeni ponavljajočim se obremenitvam stopala?

Ti zlomi se najpogosteje pojavijo na notranjem (medialnem) delu baze proksimalnega členka in imajo nekoliko drugačne simptome kot akutni zlomi. Namesto nenadne bolečine, ki spremlja običajne zlome, stresni zlomi nastajajo postopoma, pogosto brez očitnega sprožilnega dogodka.

Kostne spremembe, značilne za stresne zlome, postanejo vidne šele v kasnejši fazi celjenja, zato zdravniki pri sumu na stresni zlom pogosto priporočajo ponovitev rentgenskega slikanja ali dodatne slikovne preiskave, ki prikažejo poškodbe kosti in okoliških mehkih tkiv.

V kolikor sumite na zlom prsta na nogi, je pomembno, da simptomov ne ignorirate in si čim prej zagotovite strokovno pomoč!

Diagnostika – kako ugotoviti, ali je prst zlomljen?

Za pravilno diagnozo in ustrezno zdravljenje zloma prsta na nogi je pomemben temeljit klinični pregled. Terapevt sprva oceni prizadeto področje s kombinacijo opazovanja, palpacije in testiranja gibljivosti, saj lahko že prvi znaki pomagajo razlikovati med zvini, nategi vezi in zlomi.

Prvi korak pri pregledu je ocena prekrvavitve poškodovanega prsta. S testom kapilarnega povrata se preveri, kako hitro se kri vrne v prst po kratkem pritisku na noht ali kožo. Če je povrat upočasnjen, to nakazuje na težave s cirkulacijo ali celo resnejšo poškodbo tkiva, ki zahteva posebno pozornost.

Pomemben znak zloma je lokalizirana, točkovna bolečina na specifičnem mestu, ki se pogosto poslabša ob neposrednem dotiku. Pri pregledu se uporablja test aksialne obremenitve, kjer terapevt ali zdravnik nežno pritisne na konico prsta. Če ta rahel pritisk povzroči ostro bolečino v členku, je velika verjetnost, da gre za zlom.

Kljub natančnemu kliničnemu pregledu pa je za končno potrditev zloma skoraj vedno potrebno rentgensko slikanje, ki omogoča natančno določitev vrste zloma, njegovega položaja in morebitnega premika kostnih fragmentov.

V nekaterih primerih, zlasti pri sumu na stresne zlome, je potrebno opraviti tudi dodatne slikovne preiskave kot je MRI, saj začetni rentgenski posnetki morda ne pokažejo drobnih razpok v kosti.

Je po zlomu potrebna operacija?

Čeprav večina pacientov po zlomu vedno pomisli na kirurški poseg, naj vas pomirimo, da operacija pri zlomu prstov na nogi v večini primerov ni potrebna. Večina zlomov prstov se namreč zdravi konzervativno z imobilizacijo, ustreznim razbremenjevanjem in postopno rehabilitacijo.

V večini primerov zadostuje imobilizacija s posebno tehniko povijana (»buddy taping«), kjer se poškodovani prst poveže z zdravim sosednjim prstom. Uporabne so tudi opornice in posebna obuvala, ki zmanjšajo pritisk na poškodovano mesto.

V kolikor je kirurški poseg potreben, se običajno izvede fiksacija s posebnimi vijaki ali žičkami, ki pomagajo kosti ohraniti v pravilnem položaju med celjenjem. Po operaciji sledi obdobje imobilizacije in ciljna fizioterapija za čim hitrejšo in pravilno obnovo funkcije prstov.

Specialna fizioterapija klinike Medicofit

Fizioterapevtska rehabilitacija po zlomu prsta na nogi je ključnega pomena za obnovitev normalne funkcije in stabilnosti celotnega stopala, zmanjšanje bolečin in preprečevanje kompenzacijskih vzorcev hoje.

Proces okrevanja je v kliniki Medicofit individualiziran in prilagojen resnosti zloma, prisotnim omejitvam ter potrebam posameznika!

V zgodnji fazi rehabilitacije je poudarek na zmanjševanju bolečine in otekline. Uporabljajo se različne napredne metode, kot je ultrazvočna krioterapija SIXTUS ter visokoenergijski SUMMUS laserski postopki, ki spodbujajo celjenje kosti in zmanjšujejo vnetje.

Poleg tega ima željene učinke tudi Wintecare TECAR terapija, ki izboljšuje mikrocirkulacijo in pospešuje regeneracijo prizadetega področja!

Za krepitev stopalnih mišic se v sklopu gibalne terapije izvajajo tudi ciljno usmerjene vaje, ki vključujejo stiskanje prstov, dvige na prste in različne proprioceptivne tehnike za ponovno vzpostavitev stabilnosti stopala.

V poznejši fazi rehabilitacije je ključno, da pacient ponovno vzpostavi normalno obremenjevanje stopala ter pravilen vzorec hoje. Postopno se dodajajo bolj dinamične vaje, ki vključujejo ravnotežnostne naloge, aktivacijo mišic stopalnega loka ter vaje za prilagajanje na različne podlage.

Pri treniranih športnikih ali osebah, ki se ukvarjajo z večjimi telesnimi obremenitvami, rehabilitacija vključuje tudi specifične treninge pliometrije za izboljšanje eksplozivne in reaktivne moči.

Zakaj bi torej odlašali s fizioterapijo? Z ustreznim strokovnim pristopom in sodobnimi terapevtskimi metodami je mogoče bistveno skrajšati čas okrevanja in se varno vrniti k vsakodnevnim aktivnostim ter užitkom v gibanju!

_VIRI

_{Robertson GAJ, Sinha A, Hodkinson T, Koç T. Return to sport following toe phalanx fractures: A systematic review. World J Orthop. 2023 Jun 18;14(6):471-484. doi: 10.5312/wjo.v14.i6.471. PMID: 37377988; PMCID: PMC10292062.}