Srce poganja naše življenje. Votla mišica, velika kot stisnjena pest, se od rojstva do smrti nenehno krči in razteza ter telesu pošilja kri, obogateno s hrano in kisikom. Žal pa jo ogroža veliko dejavnikov tveganja, ki lahko privedejo do bolezni srca in žilja. Eden od njih je tudi holesterol.

Kaj povzroča holesterol v žilah?

Zvišan holesterol prav nič ne boli, ne vidimo ga, zato se ga pogosto sploh ne zavedamo, dokler ni pozno ali celo prepozno. Večinoma vemo le to, da so posledica zvišanega holesterola LDL »zamašene« žile.

»Težava z zvišanim holesterolom je, da gre za tihega in zahrbtnega morilca,« razlaga dr. Dragan Kovačić, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine iz Splošne bolnišnice Celje. »Medtem ko hodite v službo, sestankujete, uživate na plaži, jadrate in celo medtem ko spite, vaš holesterol LDL neutrudno kot mikroplastika v oceanu draži vaše žilne stene in v njih povzroča vnetje, sili pod notranje sloje žil in povzroča nastajanje oblog. Ko so te dovolj velike, začnejo ovirati pretok krvi in povzročajo motnje v delovanju organov. Še huje, holesterol LDL buri tudi vnetje v oblogah, pogosto do te mere, da obloga poči in na njej nastane strdek, potem pa pride do akutne motnje prekrvitve organa, kar poznamo kot srčni infarkt, možgansko kap ali akutno ishemijo,« dodaja.

Ves odvečni holesterol na žalost ostane v žilah

Že zelo kmalu po 20. letu, pri nekaterih celo še prej, se začnejo maščobe, predvsem holesterol LDL, nabirati na notranji steni žil. Če je holesterola preveč, se nalaga tam, kjer lahko začne povzročati težave.

Kdaj moramo ukrepati in obiskati zdravnika?

Zelo zgodaj. Najbolje je, da se že v zgodnji odrasli dobi pozanimamo o vrednostih holesterola LDL. Smiselno in pametno je z laboratorijskimi izvidi občasno preveriti, kakšne so naše vrednosti maščob, obeh vrst holesterola, dobrega HDL in slabega LDL, ter trigliceridov. Še zlasti pomembno je, da te vrednosti poznamo, če so naši starši, stari starši, tete ali strici doživeli možgansko kap ali srčni infarkt in če imajo naši bližnji sorodniki visok krvni tlak, trebušno debelost ali sladkorno bolezen.

Priporočene vrednosti holesterola so dokaj nizke, precej nižje kot pred 30 ali 40 leti. Množica ljudi, tudi Slovencev, ima holesterol nad 6 mmol/l, kar je tako, kot če bi imeli sistolični (zgornji) krvni tlak neprestano nad 170 ali 180 mm Hg. Pri krvnem tlaku je ljudem že jasno, da so te vrednosti absolutno previsoke, pri holesterolu nad 6 mmol/l pa se jim zdi, da čisto malo presegajo priporočene vrednosti in da zato še ni treba ukrepati. To pa je daleč od resnice – nujno bi se morali pogovoriti z zdravnikom.

Holesterol LDL škodi prav vsem! Zato ga je treba spremljati in čim prej ukrepati, če je previsok. Le tako bo vaše srce še dolgo bilo za vse lepe trenutke, zaradi katerih je vredno živeti.