Alkohol v prometu

Namen nacionalne akcije je prispevati k zmanjšanju deleža povzročiteljev prometnih nesreč na slovenskih cestah, ki so pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi in s tem k manjšemu številu prometnih nesreč, pri katerih se kot sekundarni dejavnik (sovzrok) pojavljajo alkohol ali droge.

V času nacionalne akcije želimo med vozniki in drugimi udeleženci v prometu povečati stopnjo pričakovanja, da bodo ob morebitni vožnji pod vplivom alkohola ali mamil pri vožnji odkriti. Naše aktivnosti bodo usmerjene zlasti v bližino gostinskih lokalov, zabaviščnih prostorov in v kraje, kjer se zadržuje večje število ljudi. Predvsem voznike želimo opozoriti, da vožnja pod vplivom alkohola in drog ogroža njih same, njihove sopotnike in ostale udeležence v prometu, saj alkohol, prepovedane droge ter druge psihoaktivne snovi vplivajo na spremembo vozniških sposobnosti in slog vožnje ter zato prispevajo k večjemu tveganju za nastanek prometne nesreče.

Akcijo izvajajo skupaj Javna agencija RS za varnost prometa, policija, inšpekcijske službe, strokovne institucije in nevladne organizacije, v koordinaciji z Ministrstvom za zdravje.

Namen akcije je prispevati k zmanjšanemu deleža povzročiteljev prometnih nesreč na slovenskih cestah, ki so pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi in števila prometnih nesreč, pri katerih je kot sekundarni dejavnik prisoten alkohol, prepovedane droge ali druge psihoaktivne snovi. Alkohol, prepovedane droge ter druge psihoaktivne snovi vplivajo na spremembo vozniških sposobnosti in slog vožnje, zato prispevajo k večjemu tveganju za nastanek prometne nezgode. Največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola se sicer zgodi ob koncih tedna ob petkih in sobotah in v poznih nočnih in zgodnjih jutranjih urah. Gledano po obdobjih preko leta pa so najbolj problematični pomladno-poletni meseci ter obdobje martinovanja in prednovoletni čas, ki je tik pred nami.

V času akcije bo policija izvajala poostren nadzor, skupaj s predstavniki agencije pa bodo v nočnih urah v Izoli, Mariboru in Ljubljani, pred znanimi klubi, obiskovalce in predvsem mlade ozaveščali o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi.

Javna agencija RS za varnost prometa je za namen nacionalne akcije pripravila celovit in širok spekter medijskega oglaševanja o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola. Preventivni video »Premisli. Alkohol ubija«, ki ga je za javno Agencijo Republike Slovenije za varnost prometa, ob predstavitvi nacionalne preventivne akcije – Alkohol, skupaj z ekipo in Produkcijsko hišo Cvetkov ustvaril Alex Cvetkov, je v Združenih državah Amerike na natečaju »Accolade Global Film Competition« za leto 2016, prejel tudi nagrado Merit. Ustvarjalci so komisijo prepričali s kreativnostjo ter tehnično dovršenostjo.»The Accolade Global Film Competition«, ki se uvršča med 25 najbolj znanih filmskih festivalov, povezuje tako produkcijske hiše kot tudi talentirane posameznike iz vsega sveta. Gre za edinstven tradicionalni filmski festival, za izjemno mednarodno tekmovanje, ki omogoča filmskim ustvarjalcem iz vsega sveta, da predstavijo svoje delo tudi širšemu občinstvu. Letos je tekmovanje potekalo že 14. leto.

Agencija v nacionalni akciji namenja posebno pozornost o nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola “mlade voznike” oz. voznike začetnike, izvajamo delavnice »Vozimo pametno« na srednjih šolah ter številne preventivne dogodke širom Slovenije. Poleg tega pa v sodelovanju s Policijo organiziramo tudi akcijo na temo prepovedanih drog v prometu, kjer bomo s posebnimi testerji preizkušali vsebnost droge v organizmu pri voznikih. V letošnjem letu smo izvedli tudi raziskavo o uporabi drog med vožnjo motornega vozila.

Zato vse udeležence v prometu pozivamo, da pred in med vožnjo ne uživajo alkoholnih pijač, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi. Alkohol namreč v organizmu ostane tudi do 12 ur in več po zaužitju, odvisno od količine zaužite pijače. Udeležence v prometu pa pozivamo tudi, da se kot pešci in kolesarji v promet vključujejo s trezno glavo in upoštevajo cestnoprometna pravila.

Eden od ključnih problemov, ki je povezan z uporabo alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi je število prometnih nesreč. Po podatkih iz analize stanja na tem področju so ključne ugotovitve naslednje:

približno vsaka deseta prometna nesreča nastane kot posledica uporabe alkohola, pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom pa povprečno vsaka tretja;
alkohol vsako leto samo v Evropi povzroči skoraj 20.000 mrtvih v prometnih nesrečah;
posebej izpostavljeni tveganju za povzročitev prometne nesreče pod vplivom alkohola so
osebe v starosti od 24 do 34;
polovica udeležencev, ki vozijo pod vplivom alkohola, je starih od 18 do 44 let, pri tem pa je
velika večina moških.

Delež povzročiteljev prometnih nesreč, ki so pod vplivom alkohola, v zadnjih letih upada sorazmerno z zmanjševanjem števila prometnih nesreč in se giblje okoli 10 %. Delež prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki so jih povzročili alkoholizirani povzročitelji, se je do leta 2007 gibal nad tretjino. Zmanjševati se je začel po letu 2008, v zadnjem letu pa se je povečal delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Leta 2014 je bilo 23 % tistih, ki so povzročili prometno nesrečo s smrtnim izidom pod vplivom alkohola, leta 2015 pa je bilo takih 29 %. Najpogosteje je alkohol kot sovzrok prisoten skupaj s hitrostjo v 35 %, pri nepravilni smeri ali strani vožnje pa 29 %. Sicer je bilo v zadnjih petnajstih letih najmanj alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom leta 2011 in leta 2014 (23%).

Število prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki so jih povzročili alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč, se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 povečalo za 48 %. Zmanjšal pa se je delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Po statističnih podatkih (AVP, 2016) se je v Sloveniji v letu 2015 zgodilo 1.512 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec. V lanskem letu je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč umrlo 37 udeležencev (v letu 2014 je umrlo 25 udeležencev), kar pomeni povečanje števila umrlih za 48 %. Največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola se zgodi ob koncih tedna ob petkih in sobotah in v poznih nočnih in zgodnjih jutranjih urah, in sicer jih je največ na cestah v naseljih in v njihovi bližini (regionalne in lokalne povezave). Vse pogosteje so alkoholizirani vozniki odkriti tudi pri vožnjah na avtocestah in hitrih cestah, kjer obstaja manjša možnost, da bo voznik ustavljen in preizkušen. Kljub strožji zakonodaji se alkohol v povezavi s cestnim prometom pojavlja zlasti med populacijo v starosti med 18 in 54 leti, najbolj pa izstopa starostna skupina med 24 in 34 leti. Po vrsti udeležencev so v prometnih nesrečah najpogostejše udeleženi vozniki osebnih vozil.

V oktobru 2016 je bila pripravljena analiza prometne varnosti v Sloveniji, s poudarkom na vožnji pod vplivom alkohola in prepovedanih drog. Do 27. novembra 2016, se je zaradi vožnje pod vplivom alkohola pripetilo 1.642 prometnih nesreč oz. 25 % več kot v lanskem primerjalnem obdobju. V obravnavanem obdobju je na slovenskih cestah v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec umrlo 35 udeležencev, prav toliko kot v lanskem primerjalnem obdobju. Število hudo telesno poškodovanih se je povečalo za 28 % na 159 hudo telesno poškodovanih, število lažje telesno poškodovanih pa se je povečalo na 727 oz. za 27 %. Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola so bili v letošnjem letu v starostni skupini med 25. in 34 leti (374 prometnih nesreč).

Povzročitelji v starostni skupini med 18. in 24. leti so povzročili 256 prometnih nesreč v katerih je umrlo največ udeležencev in sicer 7 (6 prometnih nesreč s smrtnim izidom v katerih je umrlo 7 udeležencev); vsi povzročitelji so bili vozniki osebnih avtomobilov, 5 od 6 povzročiteljev se je pripetilo v temnem delu noči. 7 udeležencev pa je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili udeleženci v starostni skupini med 45. in 54. letom starosti. Skupna povprečna stopnja alkohola je 1,44 g/kg, enaka kot v letu 2015. Veliko večino oz. kar 80 % prometnih nesreč, ki ji povzroči alkoholiziran udeleženec v cestnem prometu, jih povzroči voznik osebnega avtomobila (1.318 od skupaj 1.644). Z 8 % mu sledijo kolesarji (132 pn) in vozniki enoslednih motornih vozil (96 pn).

Kaj je pravzaprav tisto, zaradi česar je alkohol tako nevaren v prometu? Alkohol zavira delovanje vseh človekovih funkcij, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu. Najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja, spreminja razpoloženje, poveča samozavest in nekritično borbenost. Navkljub subjektivnemu občutku večje moči, se po uživanju alkohola zmanjša učinkovitost, še posebej sposobnost razumnega ravnanja. Posledica tega je vožnja preko svojih zmožnosti in zmožnosti vozila, ob tem voznik ne upošteva prometnih razmer in drugih udeležencev v cestnem prometu.

Alkohol sprva deluje na nas kot stimulans, zato imamo občutek izboljšanja motoričnih sposobnosti, boljšega razpoloženja, vendar sledi kasneje znaten upad. Pijan voznik je prepričan, da odlično vozi. Prekomerni samozavesti sledijo še slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot in še bi lahko naštevali.

V prometu to konkretno pomeni izzivanje nevarnosti: prepočasna ali prehitra vožnja, težje obvladovanje ali spremljanje smeri vožnje, neuporaba ali napačna uporaba smernih kazalcev, ustavljanje pri zeleni luči, vožnja v rdečo luč, predrzna in agresivna vožnja itd. Vozniki pod vplivom alkohola so hitreje utrujeni.

V zadnjih letih so bili v Sloveniji narejeni nekateri pomembni koraki v smeri učinkovite alkoholne politike, ki ne pokriva samo področja prometa, ampak uporabo alkohola na splošno v družbi. Namreč pomembno je zavedanje, da je problematika alkohola v prometu samo odraz širšega odnosa družbe do uživanja in porabe alkohola, kjer se Slovenija uvršča visoko glede na količino popitega alkohola na prebivalca. Uvedeni so bili tudi dodatni ukrepi na področju zmanjševanja tveganja zaradi alkohola v prometu. Z uvedbo rehabilitacijskih programov, ki se jih letno udeleži približno 6.000 voznikov, se posebej in strokovno obravnava prav kršitelje, ki so vozili pod vplivom alkohola s preseženo stopnjo (nad 1,1 promila) v prometu.

Alkohol je še vedno eden izmed ključnih dejavnikov tveganja za nastanek prometnih nesreč in je predvsem povezan z najhujšimi prometnimi nesrečami. V Sloveniji se delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč ne znižuje, prav tako je ponovno v porastu število nesreč s smrtnim izidom povezanih z alkoholom. Zato je ključno, da se vsi udeleženci v prometu zavedajo, da je alkohol v prometu nesprejemljiv.

Odnos do alkohola se v zadnjih letih pomembno spreminja in vedno več posameznikov se zaveda problematike alkohola v prometu. Po podatkih raziskav in javno-mnenjskih anket se je v zadnjih letih sprejemljivost vožnje pod vplivom alkohola med splošno javnostjo znižala (AVP, 2015).

Vožnja pod vplivom alkohola se zdi največji problem prometne varnosti več kot 20 % anketirancem, med njimi bolj ženskam, mlajšim, z višjo stopnjo izobrazbe, poklicnim voznikom ter prebivalcem podeželja. Znižanje dovoljene stopnje alkohola v krvi na 0,0 promila podpira 61,2 % anketiranih. Dobra tretjina (36,4 %) jih je proti. Med nepodporniki nekoliko bolj izstopajo moški, anketiranci v starostni skupini od 46 do 60 let, vozniki osebnih vozil, takšni, ki imajo vozniško dovoljenje več kot 40 let in takšni, ki letno prevozijo med 5.000 in 20.000 kilometri. Namestitev alkoholnih ključavnic kot ukrep za voznike, ki so že vozili pod vplivom alkohola, podpira kar 84,9 % anketiranih, slaba desetina jih je proti (9,5 %). Tudi raziskava javnega mnenja kaže na podporo ničelni toleranci do alkohola v prometu, saj je kar 60 % anketirancev podprlo predpisano ničelno alkoholiziranost za voznike.

Raziskava o uporabi drog in alkohola med vožnjo

Med udeleženci cestnega prometa je prepovedanih drog iz leta v leto več, saj je poleg opitih med vozniki tudi precej ljudi pod vplivom različnih drog. Uživanje takšnih snovi v zadnjih dvajsetih letih narašča in pomeni obliko ogroženosti udeležencev v cestnem prometu. Ogroženi so zlasti mladostniki oziroma ciljna skupine med 17. do 39. leta, saj ti največkrat uživajo prepovedane droge.

Javna agencija RS za varnost prometa je izvedla raziskavo o uporabi drog, alkohola in drugih psihoaktivnih snovi med vožnjo motornega vozila. Anketa je bila dostopna na spletu od 26. oktobra do 20. novembra 2016. V tem času je anketo izpolnilo skupno 3026 respondentov. Število respondentov po posameznih odgovorih variira, saj so respondenti lahko rešili anketo, kljub temu, da so določena vprašanja lahko izpustili.

Rezultati ankete bodo lahko učinkovit pripomoček pri pripravi dodatnih ukrepov na področju preprečevanja vožnje pod vplivom drog in alkohola.

Raziskava je pokazala, da je droge vzelo / uživalo (v daljšem obdobju) kar 27 % respondentov. Pri respondentih, ki so že kdaj vzeli oz. jemali droge je najpogostejša droga kanabis (marihuana) v 96 %, sledi ekstazi (18 %) ter kokain (17 %), nato pa tudi amfetamini (16 %) in nore gobice (14 %).
15 % respondentov je v zadnjem letu vzelo / uživalo drogo. 8 % vseh respondentov je pod vplivom droge tudi sedlo za volan (5 % vseh respondentov v zadnjem letu).
Pri respondentih, ki so vozili motorno vozilo pod vplivom drog je najpogostejša droga kanabis (marihuana) v 89 %, sledi kokain (14 %) in amfetamini (10 %), nato pa ekstazi (9 %), nore gobice, LSD in pomirjevala – vsaka droga v 7 % ter heroin v 6 %, valij (apaurin, diazepam) in crack (vsaka droga v 5 %) in metadon v 4 %.
Kar 34 % vseh, ki so uživali drogo in vozili motorno vozilo, je to počelo redno (3-krat mesečno ali pogosteje). Zanimivo je, da so sopotniki v vozilu v 97 % vedeli, da je voznik pod vplivom droge.
Kar tretjina respondentov je že vozila motorno vozilo pod vplivom alkohola – nad dovoljeno mejo 0,5 promila. Respondenti, ki so vozili pod vplivom alkohola, so bili največkrat na poti v oz. iz bara ali gostilne ter na poti k prijatelju ali sorodniku oz. od njega.
Zanimiv je podatek, da je bilo le 11 respondentov od več kot 3000 vseh respondentov (kar je zanemarljiv odstotek) v zadnjih 3 letih kaznovanih zaradi vožnje pod vplivom drog, le 2 % respondentov pa je bilo sankcioniranih zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Več kot polovica respondentov tudi meni, da niti ni verjetno, da bo nekdo, ki vozi pod vplivom drog, ujet s strani policije.
Velika večina respondentov (skupaj 84 %) meni, da bi policija morala ustaviti in testirati voznike, za katere menijo, da vozijo pod vplivom drog (37 % je odgovorilo s »se strinjam« in 47 % je odgovorilo s »se popolnoma strinjam«).
60 % respondentov se strinja, da bi morale biti kazni za vožnjo pod vplivom alkohola strožje. 65 % respondentov se strinja, da bi morale biti kazni za vožnjo pod vplivom prepovedanih drog strožje. Pri kaznih za prehitro vožnjo pa je ta odstotek nižji, saj se le 33 % respondentov strinja, da bi morale biti kazni za prehitro vožnjo strožje.
Skupno bi podprlo uvedbo alkoholnih ključavnic 67 % respondentov (37 % vprašanih bi podprlo uvedbo alkoholnih ključavnic v vseh primerih, 30 % pa v določenih primerih).Največ – 44 % vprašanih bi podprlo uvedbo alkoholnih ključavnic v primerih, ko je bil voznik enkrat kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola in se je udeležil izobraževalne delavnice, naj se kot dodatna sankcija izreče tudi obvezna alkoholna ključavnica).
43 % respondentov bi podprlo zakonsko uvedbo ničelne stopnje alkohola (0.0) za vse voznike.