Namen notranjih senčil oz. zaves v hišah ali stanovanjih je kontrola in zmanjševanje vhoda dnevne svetlobe, zagotavljanje intimnosti in dekoracija. Zunanja senčila pa so namenjena zmanjševanju vdora sončne toplote, zagotavljanje intimnosti, protivlomna zaščita in zaščita zunanje površine oken pred vremenskimi vplivi. Senčila na strešnih oknih imajo povsem enak namen, vendar je položaj le-teh poseben. Strešna okna so vgrajena v poševnino strehe in običajne zavese, ki visijo niso ravno uporabne.
Kaj torej narediti s senčenjem na strešnih oknih?
Ker so konstrukcije strešnih oken različne, je koristno preveriti izbor senčil že pri izboru strešnega okna. Senčila so namreč precej pomemben del strešnega okna, saj nam resnično lahko zmanjšajo pretirano pregrevanje mansarde poleti.
Ker morajo steklene površine dovajati dovolj svetlobe tudi v oblačnem dnevu, se dogodi, da je ob sončnem dnevu svetlobe preveč. In z notranjimi senčili imamo možnost zmanjšati vhod svetlobe v prostore.
Nekatera senčila za strešna okna tudi popolnoma zatemnijo prostor, saj ne prepuščajo svetlobe, druga so iz enoslojnega materiala in prepuščajo svetlobo glede na barvo. Kakovostno senčilo za strešno okno ima pri straneh vodila, saj se le tako lepo odpira tudi na nizkih naklonih in ne dela pretiranega »trebuha« v notranjost. Priporočam vam, da se izogibate nekoliko zastarelega načina pritrditve, to je s plastičnimi vrvicami pri straneh, saj jih sonce segreje in postanejo povsem mlahave, UV žarki jih dobesedno uničijo, skratka cenejša in kratkotrajna rešitev, ki je na koncu dražja.
Zunanja senčila, ki zmanjšujejo vdor sončne toplote skozi steklo, imajo pri strešnih oknih precej večji pomen.
Obrnjena so namreč k soncu, viru svetlobe in toplote. Zato so tudi v slovenskih predpisih zahteve, da morajo okna, ki so obrnjena proti vzhodu, jugu in zahodu imeti zunanje senčenje. S tem se prepreči segrevanje v mansardi in zmanjša poraba elektrike za hlajenje, če je sploh potrebno. V večini primerov so na voljo zunanja mrežasta senčila, ki se razpnejo na zunanji strani stekel in zmanjšajo vdor sončne vročine do 70%.
Pozimi, ko želimo to toploto dobiti v notranjost pa takšno senčilo pospravimo tako, da se mrežica zvije pod pokrov okna. Proti poletni pripeki pa so še bolj uporabne zunanje rolete, saj zadržijo vsaj 87 % sončne vročine. Prednost mrežice je, da prepušča dnevno svetlobo in imamo prostore še vedno svetle, a prednost prave rolete pa je popolna tema, močna zaščita pred hrupom dežja, pomaga tudi v primeru toče, zagotavlja tudi intimnost. Skratka roleta je precej bolj univerzalno senčilo.
Poleg vseh opisnih funkcij senčil pa je pomembno vedeti, da obstojijo notranja in zunanja senčila za strešna okna, ki občutno zmanjšujejo toplotne izgube. Na trgu se je pojavilo tudi dvojno plisirano senčilo, ki se lahko odpre tako iz zgornje kot tudi spodnje strani, kar je posebnost pri senčilih. Poleg tega ima zelo dobre izolativne lastnosti. V prerezu nekoliko spominja na čebelje satje in očitno je zopet narava dala recept za dobro rešitev, saj izboljša izolativnost stekla tudi za 20%. Izolativnost pozimi izboljšujejo tudi t.i. siesta senčila, saj ob uporabi ustvarijo nekakšen dodatni sloj zraka, ki je dober izolator.
Med energijsko najuspešnejša senčila pa se zopet uvrstijo zunanje rolete, saj zadržijo omenjenih 95% sončne toplote, kar lahko pomeni tudi 6°C nižjo temperaturo poleti v prostoru, hkrati pa izboljšuje izolativnost stekla do 16%.
Poleg tega je roleta lahko gnana z elektromotorjem. Z nekoliko dodatne opreme se roleta spušča in dviga avtomatsko s pomočjo senzorjev. Takšen sistem nas bo poleti zaščitil proti vročini, pozimi pa prepuščal toploto sonca v notranjost in ponoči zmanjševal toplotne izgube.
Kot vidite, so senčila potreben in koristen element, ki je nekoliko poseben na strešnih oknih. Poleg običajnih funkcij pridobiva na zmanjševanju stroškov ogrevanja pozimi in uporabe klimatske naprave poleti, če jo sploh potrebujemo. Vsekakor pred odločitvijo preverite, kaj vam kateri proizvajalec ponuja, saj so senčila za strešna okna prirejena vsaki izvedbi posebej.
