Promocija zdravja v delovnem okolju in s tem povezana skrb za zdravje in dobro počutje zaposlenih je izjemno pomembna – toda slednji vidik »izgubi« bistveni smisel, če delodajalci izvajajo aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu samo zaradi zakonskih predpisov, ki v Sloveniji določajo, da je potrebno izvajati aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu. Temeljna in bistvena vrednost in »srčika« izvajanja aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu zato ni samo formalna in normativna obveznost, za katero so odgovorni delodajalci in država, ampak presega okvir takšnega razmišljanja in izpolnjevanja obveznosti. Vsekakor drži, da so za izvajanje promocije zdravja in dobrega počutja odgovorni delodajalci in država - toda brez aktivnega sodelovanja zaposlenih izvajanje takšnih aktivnosti izgubi pomen. Še več – skrb za zdravje in dobro počutje je predvsem osnovna in temeljna naloga slehernega zaposlenega. Toda, če se želimo približati cilju »biti zdrav in se dobro počutiti v delovnem okolju«, morajo poleg zaposlenih, sodelovati tudi delodajalci in država (družba). Pri promociji zdravja in dobrega počutja v delovnem okolju gre torej za krožni oziroma cirkularni proces, v katerega so vključeni različni akterji in posledice kvalitetnega izvajanja ali neizvajanja promocije zdravja in dobrega počutja v delovnem okolju bodo prepoznavali vsi akterji. Od stopnje (ne)vključenosti in (ne)kvalitete izvajanja aktivnosti bodo nato odvisni tudi rezultati oziroma učinki promocije zdravja in dobrega počutja v delovnem okolju.

Pri aktivnostih promocije zdravja in dobrega počutja se hitro operacionalizira tudi s vprašanjem smiselnosti finančnih investicij izvajanja ukrepov promocije zdravja in dobrega počutja v delovnem okolju, in s tem povezanimi ekonomskimi in drugimi učinki.

Primeri dobrih praks na področju promocije zdravja na delovnem mestu kažejo, da so dolgoročno izjemno učinkoviti predvsem tisti ukrepi, ki se osredotočajo na spodbujanje zdravega načina življenja oziroma na vidik zdravega načina prehranjevanja in izvajanje gibalnih vaj na in izven delovnega okolja. Pozitivni učinki takšnih ukrepov se ne kažejo samo skozi vidik dobrega počutja in zdravja zaposlenih na delovnem mestu, ampak tudi skozi vidik nižje stopnje zdravstvenega absentizma zaposlenih, povečane produktivnosti, večje zadovoljstvo zaposlenih in tudi skozi vidik finančne učinkovitosti glede na vložena finančna sredstva, ki so namenjena za ukrepe promocije zdravja na delovnem mestu.

V letu 2015 je začela projektna skupina, ki so jo sestavljali predstavniki Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani, Skupnosti občin Slovenije, Sindikata javnih uslužbencev Slovenije in Vitja Sikošek – Vitja.si, izvajati projekt Zdravi in vitalni v javnem sektorju. Projekt je bil osredotočen na vidik promocije zdravja in dobrega počutja zaposlenih v delovnem okolju slovenskega javnega sektorja. Razlogi za usmerjenost na javni sektor izhajajo predvsem iz velike potrebe urejenosti tega področja v javnem sektorju in zaznanega pomanjkanja znanja s tega področja ter iz problematike iskanja ustreznih ukrepov, kako zmanjšati zdravstveni absentizem v javnem sektorju (javni upravi). Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (2009-2015) namreč kažejo, da je odstotek izgubljenih koledarskih dni zaradi zdravstvenega absentizma v slovenski javni upravi v primerjavi z odstotkom za celotno Slovenijo (tudi z zasebnim sektorjem) precej višji. Slednji podatek oziroma indikator spada v sklop več indikatorjev, ki kažejo (s katerimi merimo) na vidik (negativnega) zdravja zaposlenih.

Projekt Zdravi in vitalni v javnem sektorju je obsegal več aktivnosti. V okviru projekta ZVJS pa je bila opravljena tudi raziskava v slovenskih občinah o tem, kako zaposleni ocenjujejo skrb delodajalca za njihovo zdravje, kako ocenjujejo svoje lastno zdravje in kakšne so druge oblike psihosocialnih tveganj, ki lahko vplivajo na zdravje in počutje zaposlenih ter morebitni pojav zdravstvenega absentizma v slovenskih občinah.

Ob sumarni analizi pridobljenih rezultatov (graf 1) so v projektni skupini ugotovili, da je ocena proučevane skupine glede skrbi delodajalca za zdravje zaposlenih dobra, vseeno pa je bližja slabemu kot zelo dobremu.

Graf 1: Ocena proučevane skupine glede skrbi delodajalca za zdravje zaposlenih

Vir: partnerji projekta ZVJS

Rezultati raziskave (graf 1) napotujejo delodajalce k večji skrbi za zdravje zaposlenih, predvsem v smislu promocije zdravja pri delu. Res je, da so končni in konkretni učinki odvisni od vsakega posameznega zaposlenega, vseeno pa lahko delovna sredina pripomore k takšni kulturi delovanja, ki bo razumela zdravje pri delu tudi kot vrednoto. Ker pa je v praksi kriterij »nadstandardnega« delovanja še vedno prepogosto povezan s stroški in finančnimi vložki, pa velja omeniti, da rezultati še drugih podobnih raziskav prav tako kažejo na multiplikativen učinek vlaganja v človekovo zdravje pri delu. Več sredstev, ko namenjamo proučevanemu področju, več učinkov lahko pričakujemo. Največ pa seveda tam, kjer vse nas najbolj zanima: pri zdravju in vitalnosti vsakega zaposlenega, vsakega od nas.

Na osnovi proučevanja je bila oblikovana tudi ocena ranljivosti proučevane skupine zaposlenih v slovenskih občinah za nekatere negativne pojave, povezane s psihosocialnimi tveganji (graf 2). Rezultati raziskave oziroma proučevanja kažejo, da se na »meji« proti visoki ranljivosti lahko zaznava stres oziroma prekomerno doživljanje stresa, pri čemer je zanimivo, da je tveganje za zmanjšano učinkovitost oziroma storilnost pri delu (kljub ugotovljenih rezultatom) razmeroma nizko. Tudi to dejstvo bi zaslužilo nadaljnje proučevanje. Predvsem bi bilo treba preveriti, kako oziroma v kolikšni meri na pridobljen rezultat vpliva stanje na trgu dela oziroma strah zaposlenih pred izgubo službe. Zanimivo bi bilo tudi preveriti, v kolikšni meri se ocena spreminja glede politične spremembe (čas po volitvah in »ekipiranje« novih »ekip«) ter položaja oziroma stanja na trgu dela.

Graf 2: Ocena ranljivosti proučevane skupine za nekatere negativne pojave, povezane s psihosocialnimi tveganji

Vir: partnerji projekta ZVJS

V okviru projekta Zdravi in vitalni v javnem sektorju je bil pripravljen tudi konkretni program aktivnosti ZVJS za zaposlene v slovenskih občinah. Program ZVJS (pilotni program) je bil usmerjen na pripravo ustreznih oziroma prilagojenih ukrepov za posameznika (zaposlenega) na področju zdrave prehrane in gibanja na in izven delovnega okolja in to z namenom oziroma ciljem prispevati k dobremu počutju in zdravju zaposlenih ter zmanjšati morebitni vidik zdravstvenega absentizma. Na osnovi finančnih izračunov programa ZVJS so v projektni skupini ugotovili, da je implementacija programa ZVJS v javnem sektorju smiselna, saj se zraven pozitivnih učinkov, ki so povezani z boljšim zdravjem in počutjem zaposlenih, kažejo finančni učinki programa že v primeru, če so zaposleni začasno odsotni z dela več kot 3,18 dni na leto.