Naravne ujme povečujejo potrebe po obnovi in negi gozdov oz. po gozdnogojitvenih in varstvenih delih, vendar pa gozdovi zaenkrat še uspevajo kljubovati podnebnim spremembam. Zaradi ohranjenih naravnih mehanizmov se namreč slovenski gozd obnovi po naravni poti na 95 % gozdnih površin, potrebnih obnove. Le 5 % površin je potrebno obnoviti s sadnjo sadik gozdnega drevja.

Povečujeta se lesna zaloga in prirastek v gozdovih.

V slovenskih gozdovih se je povprečna lesna zaloga v obdobju od 1947 do 2020 povečala s 137 m3/ha na 304 m3/ha, letni prirastek gozdnih sestojev pa s 3,25 m3/ha (1947) na 7,48 m3/ ha (2020). V Sloveniji je 1.176.069 ha gozda, njegov delež pa znaša 58 %. Leta 1875 je bilo z gozdom pokritega le 36,4 % slovenskega ozemlja.

Gozdovi so bogat vir surovine za gozdno-lesno verigo.

Možni posek lesa v slovenskih gozdovih, ki je določen z gozdnogospodarskimi načrti, se je v zadnjih 25 letih več kot podvojil, in sicer s 3,1 milijona m3 (1994) na 7,1 milijona m3 (2020). Realizacija poseka lesa v gozdovih je manjša od načrtovanega, se je pa realiziran letni posek lesa v zadnjih letih (predvsem zaradi posledic naravnih ujm v gozdovih) približal načrtovani količini možnega poseka in je znašal 5 in 6 milijoni m3 lesa, v letu 2020 pa se je z 4,2 milijoni m3 spet nekoliko zmanjšal.

Naročnik oglasnega sporočila je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.