Januarja leta 1920 je 13 uglednih posameznikov oziroma strokovnjakov Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva v Ljubljani predstavilo Spomenico. Šlo je za pobudo pokrajinski vladi Slovenije, glavnemu organu Slovenije v Kraljevini SHS, naj po zgledu drugih "kulturnih držav" uvidi nujnost za ohranitev naravnih spomenikov.
Že pred 100 leti so bili na odseku za varstvo narave prepričani, da Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami prednjači v rastlinski, živalski in geološki pestrosti. Kot navajajo predlagatelji Spomenice, mora družba na tem področju začeti z resnim delom in se odpreti znanstvenemu preučevanju naravnih posebnosti, "če se hočemo obraniti sicer opravičenemu očitku nekulturnosti in nerazumevanja pomena varstva narave".
Oblasti, ki so se izmenjevale v preteklih stotih letih, niso povsem spregledale pozivov Spomenice. Univerza Yale je Slovenijo ocenila kot peto najbolj zeleno državo na svetu, National Geographic pa celo kot najbolj zeleno državo na svetu. Prav tako se Slovenija uvršča na četrto mesto na lestvici Legatum Prosperity index na področju okolja, navaja ministrstvo za okolje in prostor.
Skoraj 57 odstotkov morja in kopnega v Sloveniji je opredeljenega z ukrepi varstva narave, kar dobrih 37 odstotkov države pa spada pod okrilje Nature 2000, tako velik delež države ni zaščiten v nobeni drugi članici Evropske unije. Pri slovenskem varstvu narave je izjemnega pomena tudi medsektorsko sodelovanje, saj se vanj vključujejo naravovarstveniki, biologi, gozdarji, kmetje, vodarji itd.
"Ne glede na to, da je ohranjenost slovenske narave, primerjalno z drugimi državami, sorazmerno dobra, je dejstvo, da so pritiski na naravo danes neprimerljivo večji kot pred 100 leti. Posledično je marsikateri del narave ogrožen in tudi marsikateri rastlinski in živalski vrsti ne gre dobro. Biotska raznovrstnost se žal globalno in tudi v Sloveniji zmanjšuje," poudarjajo na MOP-u. Na nekaterih drugih področjih pa bo potrebno vložiti kar nekaj naporov, da bomo obvarovali vrste pred izumrtjem ali pa vsaj zaustavili negativne trende. Spomenica je tako še vedno uporaben vodnik za prihodnost, čeprav je veliko njenih ciljev že doseženih.
Ena od pobud Spomenice je, da se ustanovijo alpski, sredogorski in barjanski varstveni parki, pri čemer so njene pobude dosežene in celo presežene. Narava je v Sloveniji zavarovana v enem (Triglavskem) narodnem parku, treh regijskih, 49 krajinskih parkih, 56 naravnih rezervatih in 1164 naravnih spomenikih, ki skupaj obsegajo 13 odstotkov slovenskega ozemlja. Naravni parki Slovenije so od leta 2011 združeni v Skupnosti parkov Slovenije.
V Skupnosti parkov so: Triglavski narodni park, Kozjanski regijski park, Notranjski regijski park, Regijski park Škocjanske jame, Krajinski park Debeli rtič, Krajinski park Goričko, Krajinski park Kolpa, Krajinski park Ljubljansko barje, Krajinski park Logarska dolina, Krajinski park Pivška presihajoča jezera, Krajinski park Radensko polje, Krajinski park Sečoveljske soline Krajinski park Strunjan, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Naravni rezervat Škocjanski zatok in Naravni rezervat Ormoške lagune.
Danes je v Sloveniji na področju varstva narave zaposlenih okrog 350 oseb, od tega 100 na projektih za določen čas, ocenjujejo na Ministrstvu za okolje in prostor. Slovenija ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstvu naravnih vrednot letno nameni približno 30 milijonov evrov, od tega 14,5 milijona evrov proračunskih sredstev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje