Zemlja je v nevarnosti, sprejemanje odločitve o tem, kaj storiti glede tega, pa je težko vprašanje, je dejal. Z njim se je na mednarodni podnebni konferenci strinjal generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. Prihodnost planeta visi na nitki, je povedal in pozval k resnemu in nujnemu iskanju rešitev. "Na nitki visijo življenja ljudi, zdravje svetovnega gospodarstva in tudi preživetje nekaterih narodov," je opozoril.

Ban svari pred "praznim prostorom"
V uvodnem nagovoru je Ban pozval pogajalce, naj pozorno razmislijo o podaljšanju kjotskega protokola, saj s koncem leta 2012 poteče petletno obdobje njegovih zavez. Za njegovo nadaljevanje bi se države morale dogovoriti o privolitvi v drugo ciljno obdobje. Ban je izpostavil, da je ob odsotnosti svetovnega podnebnega dogovora kjotski protokol največ, kar imamo. "Sam kjotski protokol ne bo rešil podnebnih težav, je pa lahko temelj, na katerem lahko gradimo. Pomembno je, da ne ustvarimo praznega prostora," je izpostavil.

Ban je dejal, da je treba biti glede pričakovanj od podnebne konference v Durbanu realen in da glavni cilj - vsestranski in zavezujoč podnebni dogovor - mogoče ni več dosegljiv. Razloge za to je pripisal političnim razlikam, svetovni finančni krizi ter prepadu med prioritetami razvitih in razvijajočih se držav. Opozoril je, da se je treba zavedati pomembnosti zdajšnjega položaja. "Brez pretiravanja lahko trdimo, da prihodnost planeta visi na nitki," je izpostavil in države pozval, naj vendarle kaj storijo.

Na dvanajstdnevni podnebni maraton, ki se je začel pretekli ponedeljek, so danes prispeli okoljski ministri. Slovenski minister za okolje in prostor, ki opravlja tekoče posla, Roko Žarnić bo udeležence konference nagovoril v sredo popoldne.

Nepripravljenost na zaveze
Predstavniki Evropske unije in ZDA so poudarili, da je Kitajska na zasebnih srečanjih jasno nakazala, da ne bo sprejela nobenih mednarodnih obvezujočih omejitev glede količin izpustov. Kitajska je sicer uradno napovedala, da je pripravljena na pogajanja o podnebnem dogovoru, ki bo zajel obdobje po letu 2020, nikoli pa ni eksplicitno obljubila, da se bo k čemu zavezala.

Glavni pogajalec ZDA Todd Stern dejal, da so pripravljeni na pogovore o naslednji fazi v svetovnem boju zoper podnebne spremembe, ne pa tudi na predhodne obvezujoče zaveze. Predstavniki Indije, Kitajske, Brazilije in Južnoafriške republike so prepričani, da je obnovitev zavez industrijsko razvitih držav skozi podaljšanje kjotskega protokola ključnega pomena.

Znanstveniki: Nov protokol ne bi bil dovolj
Nepodaljšanje protokola bi pomenilo, da bi z letom 2013 nastala dejanska pravna praznina pri mednarodnih zavezah za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, kar bi pomenilo velik korak nazaj v boju proti podnebnim spremembam.

Znanstveniki so v Durbanu izpostavili, da mednarodni dogovor, tudi če bi bil dosežen, ne bi omogočil potrebnega preobrata - omejitve nevarnega svetovnega segrevanja. Države morajo prostovoljno začeti zmanjševati izpuste, je pozval vodja programa ZN-a za okolje Achim Steriner. "Nismo dovolj hitri. Izgubljamo čas," je sklenil.