Delegati iz Bolivije, Kolumbije, Ekvadorja, Gvajane, Peruja, Venezuele in Surinama so se le dober teden pred začetkom vrha v Köbenhavnu sešli v Manausu v Braziliji. Srečanju je predsedoval brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, zasedanja pa se je v imenu Francoske Gvajane udeležil tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy.

Države so na srečanju pozvale bogate države, naj povečajo svojo pomoč revnim državam v boju proti podnebnim spremembam in globalnemu sregrevanju. "Revnim bi morali pomagati, brez da bi se morale države odpovedati svoji suverenosti," je povedal brazilski predsednik.

Amazonski gozd je treba zaščititi
Lula da Silva je v govoru na začetku srečanja povedal, da morajo za vsako ceno ohraniti amazonski gozd. "Naj nas noben gringo (tujec) ne prosi, naj stradamo do smrti pod drevesom," je povedal da Silva in dodal: "Želimo si ohraniti gozdove, a tega ne moremo storiti brez pomoči bogatejših držav".

Brazilska vlada je na srečanju predstavila svoja prizadevanja za zmanjšanje uničevanja amazonskega gozda, kar je tudi ključni del strategije za boj proti podnebnim spremembam. Povedali so, da je letos stopnja deforestacije padla za 45 odstotkov in da je bila najnižja v zadnjih 21 letih. Med julijem 2008 in avgustom 2009 so tako uničili "le" 7.000 kvadratnih kilometrov gozda, Brazilija pa si želi, da bi do leta 2020 krčenje gozdov zmanjšali za 80 odstotkov.

Države s skupnim stališčem v Köbenhavn
BBC-jev dopisnik iz Manausa je poročal, da so se diplomati devetih držav v zadnjih dneh dogovarjali o skupnem stališču, ki ga bodo amazonske države skupaj s Francijo predstavile na zasedanju v Köbenhavnu. Dogovorili so se o okvirnih stališčih, kamor zagotovo spada boj proti krčenju gozdov, kjer naj bi pomagale bogate države, dogovorili pa so se tudi, da bodo podprli željo, da bi se izpusti toplogrednih plinov v ozračje do leta 2020 zmanjšali za 40 odstotkov glede na raven iz leta 2005.