"Rdeči dež", domnevno onesnažen s težkimi kovinami, se je nabral na plastični foliji, ki pokriva vrtnine na vrtu pod deponijo titanove sadre iz Cinkarne. Po navedbah predstavnika iniciativ Šuštarja so njihove analize pokazale, da se je v "rdečem dežju" na Ljubečni, ki je v bližini cinkarniške deponije, nabralo 51 miligramov kadmija na kilogram te kovine, kar je 50-krat nad dovoljeno mejno vrednostjo, in 1.000 miligramov titana na kilogram tovrstne kovine, ki naj bi bil po vsej Celjski kotlini.

Po njegovem mnenju je celotna Celjska kotlina obremenjena s čezmernim prašenjem, krivca za to pa vidi predvsem v Cinkarni Celje in nekaterih drugih celjskih družbah. Poudaril je tudi, da je Cinkarna tam, kjer bi morala iskati težke kovine na območju svoje deponije, iskala alge.

Cinkarna: Gre za povsem naravno barvilo
V Cinkarni Celje pa zatrjujejo, da na odlagališču titanove sadre Za travnikom izvajajo vse potrebne ukrepe za preprečevanje prašenja. To dokazujejo z nenehnim izvajanjem meritev prašnih delcev na območju odlagališča, ki ne kažejo odstopanja od slovenskega povprečja.

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so naročili tudi svojo analizo materiala z omenjene folije in primerjalno tudi titanove sadre z odlagališča Za travnikom. Vzorčenje je tako po podatkih Cinkarne pokazalo, da gre na foliji za rdeče usedline alg, ki vsebujejo rdeče barvilo karotenoid. To barvilo ni nevarno za zdravje, saj gre za barvilo, ki obarva meso lososov, kozic, plamencev in predstavlja neločljiv dodatek vsakodnevne prehrane ljudi, ki uživajo morsko hrano.

Ostanki preteklosti
Tehnična direktorica Cinkarne Nikolaja Podgoršek Selič je dejala, da poročilo inštituta jasno navaja, da na omenjeni foliji ni sledov titanove sadre. Opozorila je, da Cinkarna Celje od leta 1973 proizvaja titanov dioksid. Na vseh svojih virih izpustov pa ima podjetje nameščene čistilne naprave, ki delujejo skladno z zahtevami najboljše razpoložljive tehnike.