Ta sklep, ki ga je pred dnevi potrdil parlament, je po besedah ministra za okolje Dana Jorgensena v skladu z odločitvijo države o odmiku od fosilnih goriv. Jorgensen je ciljno leto 2050 utemeljil z besedami: "Če bi črpanje nafte opustili leta 2030 ali 2040, bi morali podjetjem, ki so vlagala v opremo na naftnih poljih, plačati odškodnino," je poročal STA. Obenem je dejal: "Ker smo majhna država, lahko na zmanjševanje globalnih emisij vplivamo le z vpeljevanjem dobrih praks."

"Gre za zgodovinski mejnik. Upamo, da bo ta novica odmevala in bo vzor tudi po svetu," je novici prikimal danski Greenpeace, ki je opozoril, da bo to predstavljajo dodaten pritisk na Norveško in Združeno kraljestvo, ki v Severnem morju načrpata še več nafte kot Danska.

Sorodna novica Boštjan Videmšek: "Ene same države ni na tem svetu, ki bi bila brez greha"

Thunberg: Za naše otroke to ni dobra novica

Tudi druge okoljske organizacije so odločitev parlamenta pozdravile, opozarjajo pa, da je ciljno leto 2050 preveč oddaljeno. "Ta sporazum je zmaga za celotno podnebno gibanje," je dejala Maria Reumert Gjerding iz enega od danskih okoljskih združenj ter dodala: "Zdaj je naša naloga doseči zgodnejši datum."

S tem se strinja tudi mlada švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg, ki je na Twitterju zapisala: "Prava novica je ta, da bo Danska še naslednja tri desetletja izkoriščala fosilna goriva. Za naše otroke to ni dobra novica, kot bi marsikdo mislil. Smo v podnebnih izrednih razmerah, ukrepati je treba zdaj."

Na 40. mestu na svetu

Danska je največja proizvajalka nafte v Evropski uniji. Lani je v povprečju na dan načrpala nekaj več kot 100.000 159-litrskih sodov surove nafte, kar jo v svetovnem merilu uvršča na 40. mesto. Za primerjavo, ZDA kot največja svetovna proizvajalka nafte je lani v povprečju dnevno načrpala več kot 19 milijonov 159-litrskih sodov, piše Euronews.

Danska je v obdobju od leta 1972 s prodajo nafte zaslužila več kot 541 milijard danskih kron (72 milijard evrov).