V Ljubljani se je zanimiv pojav začel ob 9.32, največ Sonca pa je Mesec zakril ob 10.40. Konec mrka je bil ob 11.52. Na zahodu države se je vse skupaj zgodilo približno minuto in pol prej, na vzhodu pa dobro minuto in pol pozneje.

Delni Sončev mrk so ljubitelji astronomije spremljali tudi organizirano - v Ljubljani so se med drugim zbrali na Kongresnem in Plečnikovem trgu. V Mariboru so ga opazovali na ploščadi pred filozofsko fakulteto, v Murski Soboti pred tamkajšnjo gimnazijo, v Novi Gorici pa na Bevkovem trgu.

Vse oči na Kongresnem trgu uprte v nebo
Opazovanje današnjega nebesnega pojava je na ljubljanski Kongresni trg privabilo trume radovednežev. Številne oči so bile uprte v nebo s pomočjo folij, zaščitnih očal in teleskopov. Organizatorji so bili z vidljivostjo zadovoljni, veliko je bilo zanimanja tudi za strokovno stran pojava.

Veliko obiskovalcev je prišlo že dobro opremljenih z zaščitnimi očali, za preostale so poskrbela očala, ki so bila na voljo na prizorišču. Organizatorji so tudi postavili več stojal s folijo, skozi katero je bilo mogoče varno opazovanje. Postavili pa so tudi več teleskopov, njihov pogled pa projicirali na zaslone prenosnih računalnikov, ki jih je lahko spremljalo večje število ljudi.

Opazovanje je organiziralo Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije v sodelovanju z revijama Gea in Spika, Prirodoslovnim muzejem Slovenije ter Elektrotehniško-računalniško strokovno šolo in gimnazijo Ljubljana. Profesor Rastislav Snoj je povedal: "Popolnoma jasno nebo je, in kljub temu, da je popolnoma jasno, lahko vidite, da je nekoliko temno, kar je posledica samega mrka."

Kmalu pred Sončevim mrkom ali po njem nastopi tudi Lunin mrk. Tokrat se bo to zgodilo 4. aprila, vendar mrk ne bo viden v Sloveniji. "Mi bomo popolni Lunin mrk opazovali 28. septembra letos," je povedal Kos.

Naslednji delni Sončev mrk bo v naših krajih mogoče videti šele leta 2022. Sicer pa je ravno danes prvi pomladni dan - enakonočje bo nastopilo ob 22.45.

Sever Evrope v temi
Severni del Evrope je bil dodobra zatemnjen, medtem ko je nanj padla Lunina senca. Najbolj zagreti navdušenci so odpotovali celo do Ferskih otokov in norveških arktičnih Spitsbergov, kjer je bil viden popoln Sončev mrk, ki je za približno tri minute zatemnil nebo. Milijoni Evropejcev, ki so ostali doma, pa so lahko opazovali delni mrk.

Oblačnost je zastirala pogled na Ferskih otokih, kamor je pripotovalo 8000 najbolj zagretih turistov. Tudi Spitsberge, kjer je danes prvič vzšlo sonce, je preplavilo od 1500 do 2000 turistov, hotelske sobe pa so bile rezervirane za več let vnaprej.

Delni mrk viden s kopnega
Sonce je bilo v Reykjaviku 97-odstotno zakrito, v Edinburgh na Škotskem 93-odstotno, v Londonu 84-odstotno in v Parizu 78-odstotno. Najprej je bil delni Sončev mrk viden na oblačnem nebu Kanarskih otokov, oblačno je bilo tudi v Stockholmu in Londonu. Sončev mrk je bil viden tudi na severu Afrike, Bližnjem vzhodu in v osrednji Aziji.

V Nemčiji pa je zaradi jasnega vremena delni Sončev mrk navdušil številne opazovalce. Luna je najbolj prekrila sonce na otoku Sylt, in sicer 83-odstotno.

Vabljeni k branju intervjuja z Janezom Kosom iz astronomskega društva Labod:

Je današnji Sončev mrk pomemben pojav za astronome?
Mogoče je v današnjih časih pojav zanimivejši kot pomemben, nekoč pa je bil seveda to izredno pomemben dogodek pri katerem so vsi delali meritve. Danes pa se malo sprostimo ob opazovanju zanimivega pojava.

Kaj potrebujemo za varno opazovanje?
Edini varen način je, če uporabljamo primerne filtre, narejene prav za ta namen. Skozi takšne filtre lahko mrk varno opazujemo, če mrk opazujemo s pomočjo teleskopa, ga moramo opremiti s primernim filtrom. Drug varen način, ki ga poznamo, pa je projekcija Sonca s pomočjo teleskopa ali daljnogleda na zaslon oziroma list papirja. Vsi drugi načini z doma narejenimi improviziranimi filtri ali pa sploh brez so zelo nevarni.

Kako fotografirati s pametnimi telefoni in digitalnimi fotoaparati?
Fotoaparat bi moral preživeti posnetek v Sonce, seveda pa moramo vedeti, kaj počnemo. Slikanje predolge ekspozicije nam bo uničilo fotoaparat. Sonce je za večino fotoaparatov presvetlo, da bi lahko naredili pametno sliko. Torej je slikanje mogoče le z dovolj dobrim fotoaparatom.

Imate vseeno kakšen nasvet za fotografiranje z »navadnim« fotoaparatom?
Če imamo na voljo temne filtre, jih navijemo na objektiv, nastavimo najnižjo ISO-vrednost in največjo zaslonko, ki jo imamo na fotoaparatu. In verjetno, bo še vedno treba slikati z najkrajšo ekspozicijo, ki jo omogoča naš fotoaparat.

Kaj pa slikanje s pametnimi telefoni?
S pametnim telefonom pa verjetno ne bo šlo.

Je mogoča nevarnost okvare?
Če ne vemo, kaj delamo, potem je nevarnost okvare seveda mogoča. Pametnega telefona ne bomo ravno uničili, ker niso toliko občutljivi in imajo majhne objektive. Fotoaparati, ki imajo večje objektive, pa so občutljivejši na močno svetlobo.

Kakšna je pojavnost Sončevega mrka?
Tipično imamo na zemlji dva Sončeva mrka na leto, ni nujno, da sta oba popolna, po navadi pa vsaj eden je popoln. Če smo v Sloveniji, to ne pomeni, da bomo dvakrat na leto videli mrk.

Kako pogosto pa lahko mrk opazujemo iz naših krajev?
Delni mrk na nekaj let, popolni mrk pa nekaj čez 80 ali 100 let.

Bi poudarili kakšno zanimivost, posebnost glede današnjega mrka?
Mogoče je letošnji mrk še najzanimivejši, če si polarni medved. Namreč danes je tudi enakonočje, to pa pomeni, da na severnem tečaju gledajo prvi vzhod sonca letos. Torej, če bi nekdo tam bil, bi lahko danes gledal vzhod Sonca, ki tam traja dober dan in medtem bi se zgodil še popolni Sončev mrk.

Video: Maja Ikanović (snemalka), Dunja Danial (monaža)

Foto: Dejan Cencelj, Marko Modrej, Ema Dajčar Kitek, Igor Baloh Parin, uporabnik mojega spleta X66