Najbolj črn scenarij se bo po opozorilih EEA-ja uresničil, če države ne bodo izvajale ukrepov za prilagoditev podnebnim spremembam in se bo ozračje segrelo za tri stopinje Celzija.

Države so se sicer s podpisom pariškega sporazuma leta 2015 zavezale, da bodo globalno segrevanje v primerjavi s predindustrijsko dobo omejile na 1,5 stopinje Celzija.

"Če svet izpolni zavezo in segrevanje ozračja omeji na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, se število smrti zmanjša na 30.000 letno," so zapisali.

Evropska agencija za okolje sicer poudarja, da svet glede na trenutne količine zračnih emisij tega cilja ne bo dosegel.

Zaradi vročinskih valov je sicer med letoma 1980 in 2020 po podatkih EEA-ja umrlo 129.000 Evropejcev.

Vročinski valovi bodo vse pogostejši

Sorodna novica Letošnje poletje je bilo najtoplejše v Evropi, odkar zbirajo podatke

Vročinski valovi bodo zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši, ob starajoči se populaciji in urbanizaciji pa se bo število žrtev v prihodnjih letih najverjetneje povečalo. Najbolj prizadet bo jug Evrope, še piše v poročilu agencije.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v ponedeljek sporočila, da je letos zaradi vročinskih valov v Evropi umrlo najmanj 15.000 ljudi.

Junij, julij in avgust so bili v Evropi najtoplejši od začetka meritev, izredno visoke temperature pa so povzročale suše, kakršnih Evropa ni videla od srednjega veka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Evropa bi bila lahko zaradi podnebnih sprememb tudi dovzetnejša za nalezljive bolezni, kot sta malarija in mrzlica denga, ki se širita s piki komarjev, je še opozorila agencija za okolje in pozvala k ukrepanju.