Svetovna pobuda Ura za Zemljo (Earth Hour), ki jo v boju proti podnebnim spremembam organizira Svetovni sklad za naravo in ki letos poteka pod geslom "Izzovimo svet, da rešimo planet", tradicionalno poteka konec marca. Prvič so jo organizirali leta 2007 v Sydneyju, ko je 2,2 milijona prebivalcev tega avstralskega mesta ugasnilo luči za eno uro, nato pa je pobuda prerasla v svetovni dogodek, v katerem sodelujejo številne države, tudi Slovenija.

Letos v pobudi sodeluje več kot 150 držav po vsem svetu, prvič so se pridružili tudi Palestina, Tunizija, Surinam in Ruanda.

"Kar se je začelo kot dogodek v Sydneyju z dvema milijonoma prebivalcev, je zdaj postalo tradicija po vsej državi in po vsem svetu," je povedal vodja avstralskega WWF-ja Dermot O'Gorman in dodal, da Ura za Zemljo v prizadevanjih za rešitev okoljske problematike med seboj povezuje ljudi. "Ura za Zemljo kaže, da na milijone ljudi po svetu hoče nekaj narediti," je še dodal.

Od Sydneyja, prek Pekinga in Moskve do Pariza in New Yorka
Prvi so luči ugasnili v Sydneyju, sledili so jim na Japonskem, kjer je ugasnila osvetlitev tokijskega stolpa, takrat pa so dali obiskovalcem možnost, da s poganjanjem koles osvetlijo poslopje. V temi je bil tudi spominski park Hirošime, ki je uvrščen na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. V Pekingu je v temi obstal znameniti olimpijski stadion Ptičje gnezdo, temno pa je bilo tudi v trgovinskem središču na bregovih reke Bund v Šanghaju.

V temi je obstala ena izmed najvišjih stavb na svetu, 509 metrov visoki stolp Tajpej v Tajvanu. V indijski prestolnici New Delhi so prav tako ugasili osvetljavo številnih znamenitosti, med drugim Rdeče trdnjave. Po ukazu ruskega predsednika Vladimirja Putina so ugasnili luči v moskovskem Kremlju, za eno uro sta bila v temi tudi pariški Eifflov stolp in newyorški Empire State Building.

V temi je bil eno uro tudi Ljubljanski grad. Društvo Temno nebo Slovenije je ob tem organiziralo opazovanje zvezd z Gradu.