"Gozd je v Sloveniji simbol prepoznavnosti države in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja, s katerim se poskušajo zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upravljanje vira," so ob tem zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Gozd ni le obnovljivi vir lesa, temveč predstavlja tudi izredno bogastvo biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi. "Gozd je ekosistem, ki prispeva k ohranjanju dobrega stanja nadzemnih in podzemnih voda, ohranjanju kakovostnih virov pitne vode, ohranjanju zdravja prebivalcev in ohranjanju kulturne dediščine," so poudarili.

Gozdarstvo je v samostojni Slovenji že 25 let zavezano trajnostnemu, sonaravnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi. Lastniki gozdov morajo, kot to določa zakon, s svojimi gozdovi gospodariti v skladu z načrti za gospodarjenje z gozdovi, ki jih izdeluje javna gozdarska služba, njihovi lastniki pa imajo pravico sodelovati v postopku njihovega sprejemanja.

"Danes postaja usmerjanje gospodarjenja z gozdom vedno bolj kompleksno in zahtevnejše. V vse bolj obremenjenem okolju in ob naraščanju števila prebivalstva postaja gozd vse pomembnejši prav zaradi številnih ekoloških in socialnih funkcij," so poudarili.

Večje zaloge lesa

S strokovno navzočnostjo in usmerjanjem gospodarjenja v vseh gozdovih, ne glede na lastništvo, ter skozi procese gozdnogospodarskega načrtovanja in izbire drevja za posek se je po navedbah ministrstva v zadnjih 25 leti stanje slovenskih gozdov ne le ohranilo, ampak tudi izboljšalo. V zadnjih 25 letih so se lesne zaloge, prirastek lesa in mogoči posek povečali, zadnji za 40 odstotkov.

"Sodelujemo z gozdom v dobro narave in ljudi," so poudarili. "Gozdarstvo v Sloveniji izrazito zaznamuje sodelovanje – med lastniki gozdov, javno gozdarsko službo in obiskovalci gozdov; med organizacijami in deležniki, ki delujejo v gozdnem prostoru, ter drugimi."

Gozdovi v Sloveniji so bili v zadnjih petih letih pod pritiskom naravnih ujm – žledoloma in nato namnožitve podlubnikov ter vetrolomov – in so tako v znamenju obnove.