Podnebne spremembe bodo v naslednjih desetletjih odločilno vplivale tudi na vina, pridelana na točno določenih območjih, opozarja klimatolog in izvedenec za vina Antonio Busalacchi z univerze v Marylandu (ZDA). "Na vseh območjih bodo začeli opažati spremembe v stopnji alkohola, v stopnji kislin, sladkorja, taninov in barvnih odtenkov vina," napoveduje poznavalec, pri čemer poudarja, da je treba pri spremljanju podnebnih sprememb opazovati daljše časovno obdobje in da ena boljša letina ne pomeni nič.

Jasno je, da se spremembe dogajajo, opozarja, zato morajo vinogradniki in vinarji ukrepati čim prej. "Upoštevati je treba, da večina trt daje grozdje od 25 do 50 let, kar pomeni, da mora vinogradnik za toliko časa vnaprej razmišljati, kaj bo sadil, kje bo sadil in kako bo upravljal vinograde," svetuje vodja interdisciplinarnega raziskovalnega centra.

Vinogradi rasejo tudi na Otoku
Nekateri vinogradniki tako že razmišljajo v tej smeri in kupujejo kmetijska zemljišča tam, kjer še pred nekaj desetletji (ali pa celo leti) niso niti razmišljali o pridelavi grozdja, piše BBC in dodaja, da se posledično vinogradništvo množično razvija tudi na jugu Anglije. V zadnjih štirih letih se je tako skokovito povečala pridelana količina treh sort trt, po katerih tradicionalno slovi francoska pokrajina Šampanja: šardoneja, modrega pinota in postiča (oz. v izvirniku pinot meunier). Te tri sorte tako danes že predstavljajo več kot polovico vseh trt, zasajenih v Angliji.

"Kar nekaj vinskih kleti iz Šampanje iščejo zemljišča v Sussexu, Kent in drugod na jugu Anglije, kjer bi potencialno lahko zasadili vinograde, saj zaradi podnebnih sprememb ti kraji postajajo vse primernejši za pridelavo kakovostnih vin," pojasnjuje Busalacchi in dodaja, da je sestava zemlje na tem predelu Otoka zelo podobna sestavi zemlje v Šampanji. Poleg tega pa je cena kvadratnega metra zemljišča tudi za eno tretjino cenejša od podobnega francoskega.

Pohvale dobrim letinam dale vinogradnikov nov zagon
Tiskovna predstavnica angleškega združenja vinarjev Julia Trustram Eve je v pogovoru za britanski Telegraph priznala, da so tudi podnebne spremembe zaslužne za vse boljši angleški vinogradniški pridelek. Bistveno pa je, poudarja, da je vse boljša kakovost grozdja tamkajšnjim pridelovalcem dala nov zagon - v zadnjih devetih letih se je tako površina vinogradniških območij podvojila. Povečini, pojasnjuje, pridelujejo peneča vina.

Razložila je tudi, kako se segrevanje ozračja najbolj opazi: "Tisti, ki so trte posadili pred 25-30 leti, opažajo spremembe že pri datumu obiranja, saj se trgatev zdaj začenja prej."

Trta občutljiva na nihanja v temperaturah in vlažnosti
Vinska trta je skupaj z nekaterimi drugimi kmetijskimi pridelki ena najbolj na podnebne spremembe občutljivih rastlin, pri čemer so pridelovalci grozdja še bolj pozorni na temperaturo in vlažnost (in kakršno koli nihanje), ki odločilno vplivata na stropnjo alkohola, kislost in barvo vina. Določena vinogradniška območja Francije (npr. Bordeaux) se že zdaj redno spopadajo s hudimi vročinskimi valovi, ki negativno vplivajo na fotosintezo, ali pa točo, ki pogosto v nekaj minutah uniči dobršen del pridelka. In takšni ekstremi bodo samo še pogostejši, napoveduje Busalacchi.

Na spremembe pa se morajo pripraviti tudi druga vinogradniška območja po svetu, še opozarja strokovnjak, saj bodo hude suše slej ko prej uničile (ali pa močno zreducirale) pridelavo grozdja v južni Avstraliji in v Južni Afriki. Avstralski vinogradniki tako že razmišljajo o selitvi na Tasmanijo, kjer bodo, upajo, razmere v prihodnjih letih vse ugodnejše.

Nekatera območja so "varna"
Napovedi pa niso tako črne za višjeležeče vinograde in tiste, ki ležijo ob morju oz. oceanih. Porečje Rena v Nemčiji, pokrajina Mendoza v Argentini ter ameriški zvezni državi Oregon in Washington so tako za zdaj še "varni" pred dokončnim uničenjem.

Pa tudi sicer je mogoče umiriti posledice globalnega segrevanja na pridelek grozdja, pravi Busalacchi. Če je le mogoče, naj vinogradniki, ki nameravajo trte posaditi na novo, izberejo osojne lege, v bližini vinogradov pa naj zasadijo čim višja drevesa, ki bodo dajala senco in tako omilila posledice hudih vročinskih valov. Rešitev so seveda tudi goste mreže oz. senčniki, ki sočasno ščitijo pred ptiči, močnim soncem in točo. Vinogradniki bi morali, še meni poznavalec, začeti razmišljati tudi o sajenju gensko spremenjenih trt, ki bodo bolje prenašale vročino in stres zaradi visokih temperatur. Kjer je mogoče, naj začnejo razmišljati o namakanju, še svetuje.

Grozdje bo še zraslo, le slabše bo
Evropsko vinogradništvo je sicer bolj ali manj omejeno na manjše, družinske vinogradniške kmetije, kar pomeni, da si večina pridelovalcev dragih ukrepov za omilitev posledic suše in toče ne bo mogla privoščiti. Busalacchi jih "tolaži" - grozdje bo še vedno raslo, le kakovost ne bo več takšna, kot so je vajeni, pravi in dodaja, da bo treba počasi začeti razmišljati tudi o manjši pridelavi. "Predvsem na jugozahodu Francije je preobsežna proizvodnja velika težava," opozarja in pojasnjuje, da imajo v regijah Minervois in Corbières, kjer dajejo prednost kakovosti pred količino, težav zaradi podnebnih sprememb manj.

Slovenija: Manj grozdja, je pa boljše
"Gotovo imajo spreminjajoče se podnebne razmere vpliv na kakovost grozdja, seveda pa ne gre spregledati tudi vpliva sodobnejših vzgojnih oblik vinske trte in zmanjšane obremenitve vinskih trt (nižjega pridelka na trto)," pa je na MMC-jevo vprašanje, ali podnebne spremembe vplivajo tudi na kakovost slovenskega vina, odgovoril Bruno Gaberšek iz Združenja družinski vinogradnikov-vinarjev Slovenije.

Pri tem pa poudarja poudarja podobno kot Busalacchi - vse je drugače, če vinogradniki dajejo prednost kakovosti: "V vseh treh slovenskih vinorodnih deželah je v zadnjih letih prišlo do izrazitega dviga kakovosti grozdja, ki gre predvsem na račun zmanjšane obremenitve - nižjega pridelka na trto." Se pa, priznava, zaradi sprememb v podnebju čas trgatve prestavlja na zgodnejši čas: "V zadnjih letih se dejansko tudi pri nas trgatev zamika globlje v avgust, še posebej za t. i. zgodnje sorte ter za grozdje za peneča vina v vinorodni deželi Primorski."

"Najbolj problematična je suša"
"Najbolj ogrožujoča za kakovost grozdja sta od podnebnih pojavov vsekakor suša, pa tudi toča v "nepravem" obdobju in večjem obsegu. V zadnjih dveh letih je bila suša tista, ki je najbolj vplivala oz. pogojevala kakovost grozdja. Brez sistemskih rešitev namakanja (tudi na zgodovinskih vinogradniških legah) je pri ponavljajočih se ekstremnih vremenskih pojavih prihodnost večine vinogradniških površin vprašljiva," je prepričan slovenski poznavalec.

* In climate veritas (v naslovu: V podnebju je resnica)