Predsednik vlade Janez Janša je v govoru poudaril: "Menim, da je skrajni čas, da izoblikujemo stvarno pot do cilja 1,5 stopinje. Slovenija v okviru evropskega predsedovanja pri tem že sodeluje z evropskimi partnerji. Vendar pa ob le osemodstotnem deležu svetovnih izpustov ogljikovega dioksida Evropska unija ne more sama rešiti teh težav."

Ob tem je dodal: "Zavezani smo k oblikovanju svoje ponudbe in pozivamo vse druge, da storijo enako. Vsak mora prevzeti svoj delež odgovornosti in tako zagotoviti, da bodo naša skupna prizadevanja učinkovita."

"Naš cilj je do leta 2030 zmanjšati izpuste za 55 odstotkov in prizadevamo si za posodobitev naše podnebne in energetske zakonodaje," je poudaril premier. Ob tem je opozoril, da skupni ukrepi še zdaleč ne dosegajo ciljev, zastavljenih v Parizu. "Po ocenah ZN-a bo količina toplogrednih plinov do leta 2030 za 16 odstotkov večja, kot je bila leta 2010," je opozoril.

Janša, kot je dejal, razume oklevanje. Zeleni prehod mora biti po njegovih besedah pozoren na zunanje učinke: "Naša prizadevanja ne smejo ogroziti socialne kohezije in gospodarskega razvoja. Pravzaprav so nujen pogoj za uspešno zmanjšanje izpustov. Menim, da nam bodo tehnološke in politične inovacije omogočile, da najdemo nove poti za zagotavljanje vseh treh ciljev."

Ključna prvina pri doseganju zastavljenih ciljev je po Janševih besedah odmik od premoga in nafte kot vira energije. Jedrska energija kot prehodni vir bi lahko po njegovih besedah nadomestila premog in nafto. "Več naložb je treba usmeriti v nove tehnologije in za podporo inovacij, ki bi omogočile čistejšo, varnejšo in učinkovitejšo proizvodnjo energije, kot je energija, pridobljena iz vodika in s fuzijo. Vsekakor pa moramo čim prej predstaviti stvarne načrte ukrepanja na tem področju," je ocenil.

Ob tem je poudaril, da Slovenija ostaja trdno zavezana doseganju skupnih ciljev s stvarnim pristopom. "Sprejeli smo dolgoročno strategijo, ki določa cilj in pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050," je dejal in poudaril, da so odgovori na izzive podnebnih sprememb in prilagajanje nanje nujni. "Svoja gospodarstva in družbe moramo narediti bolj zelene in odpornejše. Prispevajmo po svojih najboljših močeh in poskrbimo, da bo ta vrh uspešen," je sklenil slovenski premier.

Janša je danes ob robu podnebne konference opravil tudi vrsto dvostranskih pogovorov. Srečal se je s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, gruzijskim predsednikom vlade Iraklijem Garibašvilijem, indonezijskim predsednikom Jokom Vidodom in korejskim predsednikom Moon-Jaeinom.

Janša se je srečal še z indijskim predsednikom vlade Narendro Modijem, pa tudi s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, češkim predsednikom vlade Andrejem Babišem, španskim premierjem Pedrom Sanchezom, malteškim predsednikom vlade Robertom Abelo, romunskim predsednikom Klausom Iohannisom, izraelskim premierjem Naftalijem Bennettom in poljskim premierjem Mateuszjem Morawieckijem.

Srečal se je tudi z generalnim direktorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafaelom Marianom Grossijem. .

Johnson: Ukrepanje je vprašanje volje

"Imamo tehnologijo, lahko zberemo finance. Vprašanje je, ali imamo voljo," je Johnson v govoru ob odprtju pozval k ukrepanju glede podnebnih sprememb.

Johnson je voditelje posvaril pred obsodbo prihodnjih generacij, če konferenca ne bo prinesla odločnega ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Če voditeljem ne bo uspelo, nam prihodnje generacije ne bodo oprostile. Vedele bodo, da je bil Glasgow zgodovinska priložnost, ki je nismo izkoristili. Obsojali nas bodo z grenkobo in zamero, ki jo že danes gojijo podnebni aktivisti. In imeli bodo prav," je opozoril Johnson.

"Do polnoči je le še minuta in potrebni so ukrepi," je ob začetku dvodnevnega vrha voditeljev iztekanje časa za odločno ukrepanje ponazoril Johnson. Dodal je, da mora konferenca v Glasgowu pomeniti začetek konca svetovnega segrevanja. "Po Parizu je svet počasi ter z veliko napora in težavami zgradil rešilni čoln za človeštvo, zdaj pa je čas, da temu čolnu damo uspešno popotnico za plutje."

Eden izmed ciljev konference v Glasgowu je potrditi zavezo pariškega sporazuma iz leta 2015 – omejiti segrevanje na 1,5 stopinje Celzija ali v najslabšem primeru na dve stopinji glede na predindustrijsko raven. Vendar je svet na poti do segretja za 2,7 stopinje do leta 2100, kar bi po napovedih Združenih narodov (ZN) povzročilo "podnebno katastrofo".

"Dovolj sežiganja, vrtanja in rudarjenja vse globlje"

"Ali se bomo ustavili ali pa nas bo ustavilo. Čas je, da rečemo 'dovolj'. Dovolj ubijanja samih sebe z ogljikom. Dovolj obravnavanja narave kot našega stranišča. Dovolj sežiganja, vrtanja in rudarjenja vse globlje. Sami si kopljemo grobove," je dejal generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.

Indija obljublja ogljično nevtralnost do leta 2070

Indijski premier Narendra Modi je na podnebni konferenci dejal, da bo Indija ogljično nevtralnost dosegla do leta 2070. Kot poroča BBC, je to za to državo pomemben korak, saj je Indija tretja največja proizvajalka toplogrednih izpustov, več kot 50 odstotkov elektrike pa pridobi s premogom.

Ta rok je sicer precej poznejši od sredine stoletja, ko bi moral po opozorilih znanstvenikov svet doseči ogljično nevtralnost, če se želimo izogniti najnevarnejšim stopnjam svetovnega segrevanja.

To je ena od petih obljub Modija v Glasgowu. Druge vključujejo obljubo, da bo Indija povečala svojo energetsko zmogljivost, ki ne temelji na fosilnih gorivih, na 500 gigawattov do leta 2030 in da bo do tega leta pol svoje energije pridobila iz obnovljivih virov.

Modi je še obljubil, da bo njegova država do leta 2030 izpuste ogljika zmanjšala za milijardo ton, poroča Guardian.

Razvite države je pozval, naj čim prej dajo na razpolago tisoč milijad dolarjev za boj proti podnebnim spremembam.

Nemška kanclerka Angela Merkel je kot orodje v boju proti podnebnim spremembam navedla dajatev na emisije ogljikovega dioksida, s čimer naj bi spodbudili naložbe v čisto energijo. "EU to za industrijski sektor že pozna. Nekatere države, kot je Kitajska, to ravno vpeljujejo," je dejala.

Italijanski premier Mario Draghi je med drugim poudaril, da mora iti COP26 še korak dlje od zasedanja G20, ki je potekalo v Rimu in na katerem so potrdili zavezo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. "COP26 mora biti začetek nekega novega obdobja, kvantni preskok v boju proti podnebnim spremembam," je poudaril.

Da se čas za ukrepanje izteka, je opozoril tudi britanski princ Charles. Ocenil je, da boj s podnebnimi spremembami zahteva na tisoče milijard dolarjev sredstev.

Attenborough: Segrevanje ozračja bo najbolj vplivalo na sedanjo mlado generacijo ljudi

Britanski televizijski voditelj in naravoslovec David Attenborough je poudaril, da odnos človeštva z Zemljo opredeljuje koncentracija ogljika v ozračju. V davni preteklosti, ko je koncentracija ogljika divje poskočila in so svetovne temperature nihale, so naši predniki imeli veliko težav s preživetjem. Nato se je podnebje stabiliziralo. "Vse, kar smo dosegli v zadnjih 10.000 letih, nam je omogočila podnebna stabilnost," je Attenborough ponazoril pomembnost zmanjšanja ogljikovih izpustov in stabilnih temperatur.

Izpostavil je tudi, da generacije, na katere bo najbolj vplivalo segrevanje ozračja, niso generacije iz neke daljne, imaginarne prihodnosti, ampak gre za sedanjo mlado generacijo ljudi. "Morda nam bo to dejstvo dalo zagon, da na novo spišemo zgodovino, da to tragedijo spreobrnemo v zmago," je dejal.

Bodo podnebno ranljive države dobile pomoč?

Združeno kraljestvo si kot država gostiteljica vrha po poročanju BBC-ja želi, da bi se vse svetovne države zavezale k ničelnim neto emisijam do leta 2050 ter velikim zmanjšanjem do leta 2030. Prav tako si želijo zavez o odpravi premoga ter avtomobilov na dizel in bencin in zavez za zaščito gozdov.

Podnebno ranljive države si medtem želijo prejeti obljubljenih sto milijard dolarjev letnih sredstev za pomoč pri prilagajanju na naraščajoče temperature in posledice podnebnih sprememb.

Velika gospodarstva, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, so medtem pod pritiskom, naj okrepijo prizadevanja glede odprave rabe premoga in krčenja gozdov.

Sorodna novica Začetek podnebne konference v Glasgowu, "zadnjega in najboljšega upanja"

Ulice Glasgowa polne odpadkov

Organizacijo vrha spremlja nemalo težav. Nekaj dni pred vrhom so dele Škotske prizadele poplave, v nedeljo je padlo drevo po neurju prekinilo železniško povezavo med Glasgowom in Londonom. Udeležence konference so v Glasgowu pričakale tudi polne ulice odpadkov, saj smetarji in čistilci stavkajo zaradi premajhnega števila zaposlenih.

Škotska premierka Nicola Sturgeon je zatrdila, da je Škotska že na pol poti do ničelnih neto emisij, čeprav že dve leti zapored niso dosegli ciljev glede izpustov, poroča BBC. Poudarila je tudi, da kar 97 odstotkov porabljene električne energije na Škotskem proizvedejo iz obnovljivih virov.

Boris Johnson je v pogovoru za BBC pred začetkom vrha prvič javno izrazil nasprotovanje načrtom za gradnjo novega rudnika premoga v Združenem kraljestvu. "Nisem za več premoga, vendar to ni moja odločitev, temveč organov za načrtovanje," je dejal glede načrtov gradnje globokega premogovnika v kraju Cumbria. Združeno kraljestvo je sicer zadnji globoki premogovnik v Yorkshiru zaprlo leta 2015.