Deli vesoljskih odpadkov letijo okoli Zemlje s hitrostjo kar osmih kilometrov na sekundo. Nevarnost predstavljajo tako satelitom, ki krožijo po Zemljini orbiti kot članom človeške posadke v vesolju, recimo na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), saj bi lahko s trkom povzročili škodo, ki bi bila lahko nevarna za samo odpravo in posadko.

Glede na to, da vse več držav izstreljuje svoje satelite v vesolje, tudi Slovenija je lani izstrelila dva (NEMO-HD in TRISAT), in da potekajo intenzivne odprave raziskovanja globljega dela vesolja, se bo količina človeških odpadkov v vesolju le še povečala, opozarja portal Deutsche Welle (DW).

"Menim, da so odpadki v vesolju trenutno ena najbolj perečih in najpomembnejših tem na svetu," je prepričan Nobu Okada, ustanovitelj in direktor japonskega podjetja Astroscale, enega od podjetij na Japonskem, ki se trenutno ukvarjajo s to perečo temo.

Izjava bi utegnila koga vznemiriti, glede na to da v Tihem oceanu trenutno plava 1,6 milijona kvadratnega kilometra velik plavajoči otok smeti, kar je trikratna velikost Francije. "Seveda bi lahko oporekali, da imamo dovolj težav že na Zemlji s podnebnimi spremembami in drugimi okoljskimi težavami, vendar pa ravno zaradi satelitov lahko razumemo zdravje našega planeta," meni Okada. S pomočjo satelitskih posnetkov "lahko merimo in nadzorujemo podnebne spremembe in napovedujemo prihodnje dogodke na Zemlji. Zaščita okolja na Zemlji ne more obstajati brez zaščite orbite v vesolju," je dodal za DW.

Podjetje Astrascale je konec marca začelo izvajati svoj program End of Life ali Konec življenja (Elsa-d), in sicer s pomočjo ruske rakete Soyuz, na katero so pritrdili dva satelita (enega na drugega). Prvi, vzdrževalni satelit (ang. servicer satellite), težek 175 kilogramov, in drugi pomožni satelit (client satellite), težek le 17 kilogramov. Vzdrževalni satelit ima nase pritrjen pomožni satelit, ki se lahko odstrani in po vesolju lovi odpadke. Ko določi svojo tarčo, jo vzdrževalni satelit pobere oziroma pritrdi s pomočjo magnetne privlačnosti, nato pa se spusti proti Zemljinemu ozračju, kjer zgori.

Okada pravi, da se trenutno ukvarjajo s tremi težavami: s tehnološko, zakonodajno in poslovno. "Izjemno težko je zasnovati tehnologijo že za sam satelit, kaj šele za primer, ko je zahtevano letenje dveh plovil na majhni razdalji (rendezvous), ki se morata združiti in nato varno odstraniti nedelujoči satelit iz orbite."

Kot piše DW, so raziskovalci iz nekega drugega podjetja ALE, izbrali popolnoma drugačen pristop k čiščenju vesolja. Podjetje sodeluje z Japonsko agencijo za raziskovanje vesolja (JAXA). "Naš sistem izrablja Lorentzevo silo (sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju) in elektrodinamične kable, ki so pritrjeni na satelit še pred samo izstrelitvijo. Ko se življenjska doba satelita izteče, se kabli odvijejo v vesolju in spremenijo smer letenja satelita, pri čemer izkoristijo zemeljsko magnetno polje." Rezultat je podoben, kot v prvem primeru, plovilo se brez večjih posledic zažge ob vstopu v Zemljino ozračje. Podjetje ALE upa, da bo začelo tehnologijo uporabljati konec letošnjega leta.

Tretje podjetje Sky Perfect JSAT pa uporablja laser za uničenje vesoljskih odpadkov. Tokijsko tehnologijo razvija v sodelovanju z univerzama Nagoya in Kyushu. Satelit pa bo oblikovan tako, da bo lahko ciljal tudi najmanjše koščke odpadkov. Zamisel je precej preprosta: sunek laserja bo spremenil pot tarče in jo zavrtel v Zemljino ozračje, kjer bo ta zgorela. Podjetje upa, da bo začelo čiščenje vesolja leta 2026.