Čeprav celotno ozadje nesreče v jedrski elektrarni v Fukušimi še ni povsem znano, se podoben dogodek v Sloveniji, že zaradi nemogočega cunamija ob reki Savi, pa tudi zaradi različnih tipov reaktorjev in z njimi povezanih varnostnih sistemov, ne more zgoditi, je zatrdil Čepin.

V Krškem je namreč tlačnovodni reaktor, ki je zanesljiv in prisoten v tričetrt jedrskih elektrarnah po svetu, medtem ko so v jedrski elektrarni Fukušima vrelni reaktorji, je pojasnil. Ta tip je običajno manjši in v manjšem zadrževalnem hramu, pri obeh tipih reaktorjev pa je izkoristek sicer približno isti, je opisal.

"Japonski strokovnjaki so storili vse"
Japonski strokovnjaki so pri reševanju težav zaradi cunamija storili praktično vse, celo improvizirali so z gasilskimi vozili, da bi zagotovili hlajenje reaktorjev, je dejal. Ob tem je spomnil, da se je nesreča zgodila zaradi enega najmočnejših zaznanih potresov v zgodovini in od 14 do 20 metrov visokih popotresnih valov.

V jedrskih elektrarnah varnost med drugim temelji na preizkušenih tehnologijah, strokovnemu vodstvu pa "pod prste" ves čas gledajo številni državni in mednarodni organi. Prav v slednjih po zadnjih dogodkih na Japonskem razmišljajo tudi o predpisanih stresnih preizkusih za jedrske elektrarne, je razložil.

"Sedma stopnja je precej ohlapno določena"
Na predavanju v kranjskem Openlabu pretekli teden je predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije Marko Čepin povedal, da jedrske elektrarne po statistiki nesreč predstavljajo najvarnejši način proizvodnje električne energije. Pri delu imajo manjše število poškodb zaposlenih, ob nesrečah pa nižje število mrtvih - kot na primer ob nesrečah v premogovnikih ali ob zadnji nesreči na hidroelektrarni v Rusiji.

Čepin zaradi količine izpusta radioaktivnih snovi v okolje razume odločitev japonske agencije za jedrsko varnost, da dogodke v Fukušimi poviša na sedmo stopnjo mednarodne lestvice jedrskih nesreč. Dodaja pa, da je sedma stopnja precej ohlapno določena, zato ne velja enačiti posledic Černobila in Fukušime.

"Jedrska elektrarna v Krškem med varnejšimi"
V okolici oddaljenega Tokia je bila doza radiacije zaradi nesreče le dvakrat višja od naravne v Ljubljani, je povedal. Vrnitev prebivalcev v okolico jedrske elektrarne Fukušima 1 pa vsaj kakšno leto ne bi bila mogoča tudi zaradi posledic potresa in cunamija na infrastrukturi, je dejal.

Jedrska elektrarna v Krškem sodi med varnejše. Čeprav se počasi izteka življenjska doba tamkajšnjega reaktorja, bi jo lahko podaljšali za dve desetletji ali razmislili o novem reaktorju, meni Čepin. Ta bi bil lahko tako kot zdajšnji del druge generacije, morda pa tudi tretje, bolj napredne generacije reaktorjev.