Predstavniki članic Organizacije pogodbe o sodelovanju v Amazoniji (ACTO) so se prvič po 14 letih znova sešli na vrhu, kjer so v torek podpisali skupno izjavo, v kateri so opredelili načrt za spodbujanje trajnostnega razvoja, odpravo krčenja gozdov in boj proti organiziranemu kriminalu, ki krčenje poganja.

Skupno izjavo so podpisali voditelji in predstavniki Bolivije, Brazilije, Kolumbije, Ekvadorja, Gvajane, Peruja, Surinama in Venezuele. Po mnenju okoljevarstvenikov je skupna izjava sicer prvi korak, a gre vseeno zgolj za seznam obljub.

Dvodnevni vrh namreč ni izpolnil najdrznejših zahtev okoljevarstvenikov in domorodnih skupin. Te med drugim vključujejo, da morajo vse države članice ACTA sprejeti zavezo Brazilije, da bo do leta 2030 odpravila nezakonito krčenje gozdov, in zavezo Kolumbije, da bo ustavila iskanje novih nahajališč nafte v amazonski regiji in okolici.

Prav črpanje nafte je sicer ena od točk razhajanja med omenjeno osmerico. Brazilija denimo, katere državna naftna družba Petrobras si prizadeva za raziskovanje novih nahajališč nafte na morju ob ustju reke Amazonke, zaveze Kolumbije ne podpira.

"Vsa odgovornost za podnebno krizo in njene posledice ne bi smela padati na naša ramena in naša gospodarstva. Nismo mi tisti, ki smo krizo povzročili," pa je med drugim opozoril bolivijski predsednik Luis Arce in bogate države sveta pozval, naj pomagajo financirati zaščito Amazonije.

V deževnem gozdu Amazonije je približno deset odstotkov celotne biotske raznovrstnosti na Zemlji, okoli 50 milijonov ljudi in več sto milijard dreves. Gozd je bistven za srkanje presežnih količin ogljikovega dioksida iz ozračja, zaradi česar se ga je prijel vzdevek pljuča planeta.

Poziv bogatim državam

Na vrhu pa je 12 držav, omenjenih osem in še DR Kongo, Republika Kongo, Indonezija in Sveti Vincencij in Grenadine, pozvalo razvite države, naj izpolnijo svoje finančne zaveze glede boja proti podnebnim spremembam in naj v namen financiranja bioraznolikosti prispevajo 200 milijard dolarjev na leto do leta 2030.

Vrh v Belemu se je sicer začel prav na dan, ko je evropski program za podnebje Copernicus potrdil, da je bil julij najtoplejši mesec na svetu v zgodovini meritev.