"Ni več časa za teoretične politične diskusije, treba je ukrepati tako hitro, kot je mogoče," je opozoril slovenski zunanji minister Karel Erjavec, ki je hkrati prepričan, da bodo na tokratnem srečanju na Bledu in na prihodnjih srečanjih znanstveniki prišli do novih sklepov, kako ohranjati naš planet, kako preprečiti nadaljnje segrevanje in kako se učinkovito spopasti s podnebnimi spremembami, ki so krive tudi za naravne nesreče.

Erjavec je tudi razložil, da znanstveniki sicer ugotavljajo, da je zaradi gospodarske krize manj onesnaževanja, ker gospodarstvo nima več takšnih možnosti delovanja kot pred krizo. Prav tako se po Erjavčevih besedah zmanjšuje tudi delež prašnih delcev v zraku, saj zaradi krize ljudje manj uporabljajo osebna prevozna sredstva. Države pa morajo vseeno ukrepati v smeri zmanjšanja škodljivih emisij.

Erjavec se je sicer kot okoljski minister leta 2009 udeležil globalne konference o podnebnih spremembah na Danskem. "Ne glede na to, da si Evropska unija zelo prizadeva za omejevanje emisij, na koncu ni bilo prav velikih rezultatov," je opozoril Erjavec in opozoril, da gre za globalno vprašanje, pri reševanju katerega morajo sodelovati vsi mednarodni akterji, tudi države, kot so ZDA, Kitajska, Rusija, Brazilija.

Vodja IPCC-ja Rajendra Pachauri je izrazil prepričanje, da bo peto poročilo o oceni podnebnih sprememb zelo pomemben dokument, saj naj bi postalo jasno, ali do zdaj sprejete odločitve zadostujejo, da se prepreči nadaljnje segrevanje in dosežejo dolgoročni cilji.

Znanstveniki bodo tudi ugotavljali, kakšne bi bile posledice, če bi se planet namesto za dve segrel za največ 1,5 stopinje Celzija in kakšni ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov bi bili za to potrebni. Pachauri je še poudaril, da je treba pripraviti realistične strategije in tudi opozoril, da morajo biti zelo previdni, saj bi bil IPCC ob morebitnih napakah pri pripravi poročila tarča kritik.

IPCC je sicer vodilno mednarodno telo na področju preučevanja podnebnih sprememb, njihovih vzrokov in posledic ter možnosti za soočanje z njimi. Njegova glavna naloga je priprava poročil o oceni podnebnih sprememb, ki jih IPCC izdaja vsakih pet do sedem let. Peto poročilo pa bo predvidoma predstavljeno v letu 2014.

Srečanja okoli 350 znanstvenikov z vsega sveta se udeležuje tudi slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je pojasnila, da je Slovenija lahko zaradi svoje diverzitete pravi podnebni laboratorij, in spregovorila o podnebnih spremembah, ki smo jim priča tudi v Sloveniji. Po njenih besedah se letne povprečne temperature v zadnjih desetletjih zvišujejo, spremenila pa se je tudi porazdeljenost padavin, ki so se močno skoncentrirale na jesenske mesece.

Ob tem je še opozorila, da se v Sloveniji javnost dobro zaveda težav, ki jih povzročajo podnebne spremembe, težava pa je pomanjkanje ustrezne infrastrukture, za katero v času krize zmanjkuje sredstev.