Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) dobivajo s terena sporočila, da s spremembami občinskih prostorskih načrtov prihaja do velikih pritiskov na spremembe namembnosti najboljših kmetijskih zemljišč, je v izjavi za medije v Ljubljani dejal predsednik KGZS-ja Roman Žveglič. Ob tem je spomnil na primer Magne ter predlog prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge na odseku Ljubljana-Kranj/Naklo.

Izpostavil je tudi aktualni primer načrtov za širitev proizvodnje Elana v Begunjah na Gorenjskem, ki bi prav tako posegla v kmetijska zemljišča.

"V zadnjem podnebnem poročilu o stanju v kmetijstvu leta 2023 je navedeno, da je pozidava kmetijskih tal v Sloveniji izrazit problem, ki izhaja iz sistema prostorskega načrtovanja. Priporočajo nadgradnjo in spremembo zakonodaje na tem področju," je dejal.

Spomnil je, da je bil leta 2011 v zakonu o kmetijskih zemljiščih sprejet t. i. institut trajno varovanih kmetijskih zemljišč, ki pa jih v občinskih prostorskih načrtih še nima nobena občina. 18 občin sicer ima izdelan načrt trajno varovanih kmetijskih zemljišč, v štirih občinah pa je v pripravi, je povedal. "Ta institut je preložen na občinske prostorske akte in na župane. Vendar je v veliko primerih dati županom varovati najboljša kmetijska zemljišča tako kot dati lisici varovati kokoši na kmečkem dvorišču," je povedal Žveglič.

Na KGZS-ju so zato podali pobudo, da država, ki ima v lasti slabih 27.000 hektarjev njivskih površin in dobrih 5000 hektarjev trajnih nasadov (hmeljišč, vinogradov, sadovnjakov in rastlinjakov), tem površinam podeli status trajno varovanih kmetijskih zemljišč, v katere ni dopustno posegati z gradnjo. "To mora urediti država, saj vidimo, da tega v teh 13 letih še ni sprejela nobena občina, čas za spremembo zakonodaje na tem področju pa je pravi," je dejal. Ob tem je izpostavil primer avtoceste med Vidmom in Trbižem v Italiji, katere del se nahaja v tunelih ali na viaduktih z namenom ohranitve kmetijskih zemljišč v dolini.

Kot je še povedal Žveglič, je iz raziskave dekanje biotehniške fakultete Marine Pintar razvidno, da se je površina kmetijskih zemljišč v Sloveniji od leta 1971 do 2011 zmanjšala za polovico. "Če smo imeli leta 1971 921.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, smo jih imeli dobrih 40 let kasneje samo še 472.000," je opozoril in dodal, da to pomeni le 884 kvadratnih metrov njivskih površin na prebivalca.

Po besedah Žvegliča so od leta 2012 beležili stagnacijo krčenja kmetijskih površin in manjše pritiske, zdaj pa so se ti zopet začeli povečevati.