Od prejšnjega tedna v mehiškem letovišču poteka 16. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije ZN-a o podnebnih spremembah in 6. zasedanje pogodbenic Kjotskega protokola, ki ga je podpisalo okoli 40 razvitih držav. Pogodbenice Kjotskega protokola so se leta 1997 zavezale, da bodo do leta 2012 zmanjšale izpuste toplogrednih plinov za pet odstotkov od ravni leta 1990.

Kitajski pogajalec na konferenci Šje Dženhua je napovedal, da je Kitajska pripravljena imeti dejavno vlogo in sprejeti kompromis, čeprav se glede Kjotskega protokola ni pripravljena pogajati.

Kjotski protokol bo potekel leta 2012 in države v razvoju si želijo, da se ta podaljša le za razvite države, same pa bi glede na zadnji predlog Kitajske sprejele svoje lastne prostovoljne cilje. To bi lahko potrdili z resolucijo ZN-a v okviru Okvirne konvencije ZN-a o podnebnih spremembah.

Tudi bolivijski predstavnik Pablo Solon je v ponedeljek namignil, da kompromisa ne bo, če razvite države ne bodo podaljšale Kjotskega protokola. Te države, predvsem ZDA, ki ni podpisnica Kjotskega protokola, je Solon obtožil genocida. Ob tem je poudaril, da zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo suše, poplave in nevihte, vsako leto umre 300.000 ljudi.

Osnutek sklepne deklaracije pogodbenic Okvirne konvencije ZN v Cancunu govori o omejitvi segrevanja na do dve stopinji Celzija in je napoved razmisleka o tem, da se to zniža na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja.

Evropska komisarka za podnebje Connie Hedegaard je v ponedeljek pozvala k hitrejšemu napredovanju pogajanj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje in poudarila, da morajo biti države pripravljene na kompromise.

Osem Slovencev - 18.000 evrov
V Cancunu se mudi tudi slovenska delegacija, ki jo vodi okoljski minister Roko Žarnič. Osem ljudi v delegaciji se tam ne bo mudilo ves čas konference. Po poročanju časopisa Finance bo slovenska odprava v Mehiko stala več kot 18 tisoč evrov.

"V Cancunu bo sprejeta vrsta izvedbenih odločitev, ki so pomembne za Slovenijo. Samo pri metodologiji obračunavanja ponorov v gozdovih je za Slovenijo v igri vsaj deset milijonov evrov na leto, kolikor bi bila vrednost emisijskih kuponov, če se nam ponori ne bi upoštevali. Vsebina pogovorov s tretjimi državami v Cancunu je zelo pomembna tudi za pogajanja v EU-ju o možnem zvišanju cilja do leta 2020 z 20 na 30 odstotkov," so za Finance pojasnili v uradu vlade za komuniciranje.

Vlada premierja Boruta Pahorja pričakuje ustanovitev Zelenega sklada, kamor naj bi Slovenija od leta 2012 prispevala po več milijonov evrov na leto. "V primerjavi z možnimi finančnimi posledicami odločitev v Cancunu so torej stroški udeležbe sprejemljivi," pravijo na vladi.

Za pet članov delegacije, katerih stroške pokriva vladna služba za podnebne spremembe, so predvideni skupni stroški 10.204 evre. Trije uradniki te službe bodo na konferenci preživeli vseh 12 dni, eden bo tam le deset dni, njihov direktor Jernej Stritih pa bo tam šest dni.

Stritih in njegovi kolegi prebivajov najcenejših sobah v najcenejšem od ponujenih hotelov po 123 dolarjev (94 evrov) na noč. Letalske vozovnice so kupili pri Adrii in vsi iz urada za podnebne spremembe letijo v ekonomskem razredu, pišejo Finance.

Žarnić in njegov vodja kabineta Klemen Grebenšek se bosta udeležila ministrskega dela zasedanja, ki bo od torka do petka. Cena njunih letalskih vozovnic je 3.396 evrov, kupili so ju pri Adrii Airways. Hotelska nastanitev za ministra in sekretarja za pet prenočitev stane 632 evrov na osebo.