Glavni dejavnik za to, da led v Morju Laptevov nad Sibirijo še ni zamrznilo, so neobičajno visoke poletne temperature na severu Rusije in vdor vode iz Atlantika na to območje. Ta dva dejavnika sta povzročila, da se je temperatura vode v tem območju pred kratkim dvignila za pet stopinj Celzija v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Za nameček se je tudi morski led, ki je nastal čez lansko zimo, neobičajno hitro stalil.

Klimatolog Lars Kaleschke z nemškega inštituta Alfreda Wegenerja je za Euronews dejal: "Po toplem poletju smo priča temu, da je količina ledu v Morju Laptevov druga najnižja do zdaj. V primerjavi z 80. leti 20. stoletja je v istem časovnem obdobju ledu za štiri milijone kvadratnih kilometrov manj, kar je desetkratna površina Nemčije."

Da je obseg arktičnega morskega ledu v letošnjem oktobru na najnižji ravni za ta del leta v 41 letih, odkar znanstveniki njegov razvoj spremljajo s sateliti, so pokazali tudi izsledki danskih raziskovalcev in dodali, da gre za nov dokaz o velikih učinkih globalnega segrevanja ozračja za Arktiko.

Zmanjšuje se obseg zimskega in poletnega ledenega pokrova

Od 90. let preteklega stoletja je intenzivnost segrevanja ozračja namreč največja prav na polarnem območju na skrajnem severu planeta. Temperature se tako zvišujejo z dvakrat hitrejšo dinamiko kot drugje po svetu, znanstveniki pa ta fenomen imenujejo arktično ojačanje, ko toplejše ozračje, rast temperature morja in manjši obseg ledenega pokrova učinkujejo kot začarana spirala, poroča STA.

"Oktobrski obseg arktičnega morskega ledu bo najmanjši v zgodovini merjenja in njegova rast v jesenskih in zimskih mesecih bo manj izrazita kot običajno," je povedal znanstvenik na Danskem meteorološkem inštitutu Rasmusa Tonboeja.

Po prvih satelitskih podatkih je bil obseg arktičnega morskega ledu 27. oktobra pri 6,5 milijona kvadratnih kilometrov, kar je najmanj za ta čas v letu od začetka satelitskega opazovanja spreminjanja ledenega pokrova v letu 1979.

V arktičnem poletju se namreč obseg morskega ledu zmanjša na okoli pet milijonov kvadratnih kilometrov, a se nato ob prehodu v hladnejši del leta znova poveča in v globoki arktični zimi običajno doseže okoli 15 milijonov kvadratnih kilometrov.

Vendar pa višje temperature – v zadnjih letih na območju Arktike so celo takšna odstopanja, da je mogoče govoriti o pravih vročinskih valovih – zmanjšujejo tako obseg poletnega kot zimskega ledenega pokrova. Podatki za oktober govorijo o približno osemodstotnem upadu obsega v zadnjih desetih letih.

Manjši obseg ledu, ki odbija sončno svetlobo, povzroča, da morje absorbira več svetlobe, kar dviga njegovo temperaturo in posredno prispeva k dvigu globalne temperature. Tudi če bi izpusti toplogrednih plinov ostali nespremenjeni, bi trend manjšanja obsega arktičnega ledu k segrevanju prispeval dodatnih 0,2 stopinje Celzija, je pokazala študija Inštituta za raziskave podnebnih vplivov iz Potsdama v Nemčiji.