Jezero začne cveteti zaradi razmnoževanja alg, ki se v vodi nakopičijo zaradi slabšanja ekološkega stanja jezera. Cvetenje naj bi bilo posledica človeške dejavnosti, prometne preobremenjenosti in neustreznega dotoka sveže vode iz Radovne.

Občina Bled je na Državni zbor RS že naslovila pobudo za ukrepe. Eden izmed teh je tudi omejitev prometa v območju jezerske sklede, saj naj bi prav ta predstavljal največjo težavo. Udejanjanje ukrepa bo mogoče šele po izgradnji južne razbremenilne ceste. Župan blejske občine Janez Fajfar se zaveda ekonomskega pomena ceste, hkrati pa poudarja, da se projekt vleče že nerazumno dolgo.

Na vodstvu občine zahtevajo tudi zakonsko podlago za regulacijo čezmernega neposrednega in posrednega vnosa vsakršnih gnojil in hranil v jezero.

Občina Bled je sprejela že vrsto ukrepov, ki pripomorejo k manjšemu obremenjevanju jezera. Ob jezeru se od začetka junija do sredi septembra sprehajajo domačini, ki so del projekta Vprašaj me, sem domačin, in osveščajo obiskovalce in goste o pomenu trajnosti, obnovili so kolesarske steze, v mesečnem glasilu pa objavljajo navodila o varčnem ravnanju. “Žal pa vsi našteti ukrepi nikakor niso dovolj,” poudarja župan.

Prizadevanja lokalne skupnosti za trajnostni razvoj so opazili tudi v tujini, in to večkrat. Prav v teh dneh je Bled prejel že tretjo nagrado za trajnostni razvoj, ki mu jo je podelila nizozemska nevladna organizacija Greendestinations.org, ki vodi platformo Green Destinations. Prek nje Slovenska turistična organizacija izvaja Zeleno shemo slovenskega turizma, katere ponosni del je tudi Bled, ki velja za eno izmed dvanajstih zlatih destinacij v Sloveniji.