Ministrica terminala ni uvrstila v nacionalni energetski program, ker je upoštevala parlamentarno Resolucijo o strategiji za Jadran, v kateri DZ iz okoljskih, varnostnih, prometnih in družbenih razlogov nasprotuje namestitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Ministrica terminala ni uvrstila v nacionalni energetski program, ker je upoštevala parlamentarno Resolucijo o strategiji za Jadran, v kateri DZ iz okoljskih, varnostnih, prometnih in družbenih razlogov nasprotuje namestitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Slovenija je zadovoljivo oskrbljena s plinom, čeprav bi tak plinski terminal pomenil dodatno stabilnost oskrbe in seveda poslovno priložnost za Slovenijo.

Ministrstvo za gospodarstvo za MMC

Po dolgotrajnih razpravah in nasprotovanju okoljskih organizacij gradnji terminalov za zemeljski plin v Tržaškem zalivu je javnost v začetku tega tedna razburila novica, da je ministrstvo za gospodarstvo izdalo energetsko dovoljenje nemški družbi TGA Gas Engineering, ki namerava podoben terminal zgraditi v Kopru.

Izdajo tega dovoljenja je ministrstvu naložilo upravno sodišče, kamor se je družba pritožila, potem ko jim ga v času nekdanjega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika niso izdali. Državi je TGA Gas Engineering tudi zagrozil s tožbo, če energetskega dovoljenja ne dobijo in če terminal ne bo uvrščen v nacionalni energetski program.

"Država se odloča, kaj bo stalo na ozemlju"
Zdajšnja gospodarska ministrica Darja Radić je zdaj dovoljenje izdala, vendar pa gradnje terminala ni uvrstila v nacionalni program, kar pomeni, da za to naložbo ni mogoče začeti postopka za pripravo državnega prostorskega načrta, brez tega pa tudi gradnja ni mogoča, so za MMC pojasnili na ministrstvu.

Kot kaže, družba tudi nima podlage, da bi zaradi neuvrstitve njihove investicije v energetski program tožila državo, saj so na ministrstvu na to vprašanje kratko in jasno odgovorili le, da se lahko "država sama odloča, kaj bo stalo na njenem ozemlju".

Uplinjali bi s pomočjo termoelektrarne
In kakšen terminal je nemško podjetje nameravalo zgraditi v slovenskem morju? V bistvu so vsi plinski terminali podobni, pravijo na ministrstvu, razlika med "koprskim" in "tržaškimi" terminali pa je v tem, da je TGA Gas Ingeneering načrtoval manjšo termoelektrarno na plin, kjer bi s pomočjo odpadne toplote uplinjali ohlajeni in tekoči zemeljski plin. V Trstu pa so nameravali uplinjanje izvajati s pomočjo toplote morske vode, kar povzroča ohlajanje morja in izpuste klora, uporabljenega za čistilo alg v ceveh za dovod morske vode.

AAG bo stopil v stik z ministrstvom
Kljub tej razliki bi načrtovan terminal v slovenskih vodah po besedah Vojka Bernarda iz organizacije Alpe Adria Green imel velik vpliv na okolje, zato bi se njihova organizacija vključila v kampanjo proti gradnji. AAG je namreč vodil pogoste dejavnosti proti terminalom v Tržaškem zalivu, a se je zdaj zaradi groženj in ignorance EU-ja začasno umaknil iz boja.

Bodo pa predstavniki organizacije prihodnji teden stopili v stik s slovenskim ministrstvom za gospodarstvo, da dobijo jasne odgovore glede potencialnega terminala v Kopru.

Slovenija je zadovoljivo oskrbljena s plinom, čeprav bi tak plinski terminal pomenil dodatno stabilnost oskrbe in seveda poslovno priložnost za Slovenijo.

Ministrstvo za gospodarstvo za MMC