"Spremembe zadevajo oskrbe zapuščenih živali, glede financiranja, postavljanja normativov. Dodajamo odgovornost samega posedovanja živali, to se pravi vezano na samo čipiranje mačk, zvišujejo se sankcije, predpisujejo se novi ukrepi za učinkovitejše delo inšpekcijskih služb," je za Radio Slovenija nove ukrepe v predlogu novele zakona o zaščiti živali prestavila direktorica Uprave za varno hrano, Vida Znoj. Predlog tudi ohranja seznam posedovanja dovoljenih vrst eksotičnih živali, strožje pa so zahteve glede nevarnih in zahtevnih vrst.

Kot je poročala novinarka Radia Slovenija Jernejka Drolec predlog zakonske novele upošteva tudi aktivistične pobude o ukinitvi kletk za nesnice. Besedilo predloga navaja, da je do vključno 31. decembra 2028 reja kokoši nesnic v kletkah dovoljena, če rejci izpolnjujejo pogoje iz predpisov o zaščiti živali. Po tem datumu ne bi bila več dovoljena.

Kmetijsko gozdarska zbornica (KGZS) pa že nasprotuje ukinitvi kletk za kokoši v tako kratkem času. Predsednik KGZS-ja Jože Podgoršek obžaluje, da ministrstvo ni počakalo na evropsko ureditev tega vprašanja: "Zavedati se moramo, da konec kletk v Sloveniji ne bo pomenilo, da ta jajca ne bodo uporabljena. Torej bodo prišla iz drugih kmetij iz sosednjih držav. S tem ponovno odpiramo trg za tuje prehranske izdelke."

V zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije pozdravljajo težko pričakovani predlog prenovljenega zakona o zaščiti živali, podpirajo ureditev financiranja zavetišč, ki bo čipiranje mačk in zagovarjajo ukinitev kletk. Ob tem ne pričakujejo radikalnih sprememb, ki bi ogrozile slovensko živinorejo, temveč zagovarjajo dobro načrtovane in premišljene spremembe.

Zainteresirana javnost lahko pripombe in predloge za izboljšanje novele zakona poda do 12. marca.