Lani je Slovenija za pomoč kmetijstvu namenila nekaj manj kot 270 milijonov evrov. Večina denarja, kar 230 milijonov, je bila izplačana iz evropskih skladov, kar Slovenijo uvršča med najučinkovitejše države pri črpanju evropskih sredstev na tem področju. Večino podpore še vedno namenjamo konvencionalni pridelavi oziroma intenzivnemu kmetijstvu, kljub temu pa samooskrba s kmetijskimi izdelki pada. Med njimi je tudi premalo ekoloških izdelkov, saj je povpraševanje na trgu pri nas že nekaj časa večje od ponudbe. Ukrepov, ki bi spodbujali preusmeritev konvencionalnega v ekološko kmetijstvo pa v Sloveniji skorajda ni. Od 270 milijonov evrov subvencij v letu 2017 je bilo sicer 8,8 milijona evrov neposredno namenjenih ekološki pridelavi, so pa lahko ekološke kmetije črpale sredstva za pomoč tudi iz drugih virov.

Samooskrba še vedno pada
Samooskrba kljub izdatnim subvencijam v Sloveniji še vedno upada, uvoz kmetijskih izdelkov pa narašča. V letu 2016 smo imeli po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) za 800 milijonov evrov več uvoza kmetijskih izdelkov kot izvoza. "Kmetijske subvencije v Sloveniji ne prispevajo k večji prehranski samooskrbnosti, saj dokazano pada v vsem obdobju dodeljevanja. Razloge vidim v premalo ciljno naravnanih ukrepih in tudi v slabostih javnega naročanja, zlasti v javnih zavodih, ki za hrano porabijo okoli 500 milijonov evrov, od tega zgolj tretjino za hrano, pridelano v Sloveniji," je kritičen Gorazd Marinček, član upravnega odbora Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Dodaja še, da bi organizirano povpraševanje po hrani s čim manjšim ogljičnim odtisom, ki je torej ekološke pridelave in dostavljena na kratke razdalje, povečalo tudi zaposlovanje mladih v kmetijstvu. "Vsak odstotek večje samooskrbe pomeni 800 delovnih mest. Zdaj smo približno 50 odstotkov samooskrbni, ob osamosvojitvi smo bili 85 odstotkov."

"Subvencije niso problem, morali bi bolj spodbujati ekološko kmetijstvo"
Martina Bavec s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah opozarja, da v Sloveniji kar 85 % površin spada v območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost, 37 % površin spada v zaščiteno območje Nature 2000, vodovarstvena območja pokrivajo približno 17 % ozemlja Slovenije, 10 % odstotkov vodovarstvenega območja zavzemajo njive. Ekološko kmetijstvo je zato lahko najprimernejši odgovor na izzive, ki jih predstavljajo slovenske obdelovalne površine. Trenutno je pri nas 3.500 ekoloških kmetij, to je 20 % vseh kmetij, ki pa pokrivajo le 10 % kmetijskih obdelovalnih površin. "Subvencije niso problem, morali bi bolj spodbujati ekološko kmetijstvo," pravi Bavčeva in dodaja, da nimamo strategije, ki bi npr. intenzivne kmetovalce, ki imajo poleg kmetije še drugo zaposlitev in tako niso finančno odvisni od kmetovanja, preusmerili v ekološko pridelavo.

Izredne pomoči
Subvencije potrjujejo, da kmetijska politika daje prednost konvencionalnemu kmetijstvu, morda zato, ker tej panogi pripada največ odločevalcev. Največ izredne pomoči, ne glede na način pridelave, so npr. leta 2017 prejele kmetije, ki so trpele večjo škodo v pozebi v aprilu 2016, in sicer 3,5 milijona evrov. Gre za povračilo škode, ki je nastala zaradi naravne nesreče, medtem pa so ekološki pridelki izpostavljeni še številnim drugim nevarnostim. Bistvo ekološke pridelave je minimalna raba škropiv v poljedelstvu in neuporaba zaščitnih antibiotikov v živinoreji, kar predstavlja izpostavljenost težavam, na katere so drugi kmetje že skoraj pozabili. Tu so koloradski hrošč, ki napada krompir, škrlup in pepelasta plesen, ki uničujeta sadno drevje, in črevesni zajedavci pri živini, ki ne uživa antibiotikov, pojasni Janez Ocepek, gospodar na kmetiji Tomažuc, ki se ukvarja z drevesničarstvom in vzrejo goveda. Kadar je pridelek uničen zaradi ekološkega načina kmetovanja, pa kmet ni upravičen do izredne pomoči.