Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, kjer spremljajo dozorevanje hmelja, so že dali zeleno luč za obiranje nekaterih sort. A vsi kmetje letos ne bodo obirali svojega hmelja. Kriva je toča. Direktorica inštituta Martina Zupančič poudarja, da je več kot 150 hektarjev hmeljišč, kjer so bili uničeni vsi vrhovi na višini od 2,5 do štirih metrov, kjer je hmelj tudi obstal.

Podobno se je zgodilo v Drešinji vasi med Žalcem in Celjem, kjer se je rast hmelja ustavila dva metra pod vrhom, tako da je bil pridelek popolnoma neuporaben.

Sušo premagovali z namakanjem
Nekatere vremenske težave pa lahko hmeljarji vendarle premagujejo. Z namakanjem na primer blažijo posledice pomanjkanja dežja. Hmeljar Anton Rančigaj poudarja, da si z namakanjem hmelja kljub suši lahko obetajo običajno količino pridelka.

A letošnja letina bo podpovprečna, po ocenah hmeljarjev bo izpad pridelka od 30 na nekaterih območjih pa tudi do 100-odstoten. A savinjski hmeljarji, ki skoraj 99 odstotkov hmelja izvozijo, trdijo, da jih narava ne bo premagala in da bo Slovenija, čeprav najmanjša, v svetu še vedno med petimi največjimi pridelovalci najpomembnejše surovine piva.