Padanju odkupnih cen so slovenski kmetje priča že vrsto let, vendar tako slabih razmer, kot so na trgu trenutno, še ni bilo, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. Pri nekaterih pridelkih oz. proizvodih je cena padla pod raven, enako skupnim stroškom pridelave oz. proizvodnje. "V ceni štruce kruha ima večji delež davek na dodano vrednost kot kmetova cena pšenice," je ponazoril.

V sindikatu od vlade zahtevajo uvedbo masnih bilanc pri dobavah vseh prehranskih izdelkov tako na notranjem trgu kot iz tretjih držav, ponovno spremljanje maloprodajnih cen živil na trgovskih policah in vzpostavitev poštenih razmerij v verigi od kmeta do kupca.

Zahtevajo tudi "takojšnje prenehanje oglaševanja izdelkov kot domačih oziroma slovenskih in nostalgičnih prikazov kmetovanja od trgovcev". Kot je opozoril podpredsednik sindikata Roman Žveglič, potrošniki namreč menijo, da s kupovanjem slovenskih izdelkov podpirajo domače kmete, ki pa v resnici komaj preživijo.

15 centov za kilogram krompirja

Kot primer je navedel krompir, za katerega kmet dobi okoli 15 centov na kilogram, medtem ko ga pridelava stane okoli 5000 evrov na hektar, kokošja jajca, za katera dobi od 40 do 50 odstotkov maloprodajne cene, in goveje meso, za katero rejec dobi manj kot tri evre za kilogram. "Od izbruha novega koronavirusa so odkupne cene upadle za od 15 do 30 odstotkov. Dolgoročno to pomeni propad," je poudaril. Razlog za padec cen po njegovem mnenju morda sploh ni izbruh novega koronavirusa, temveč nekdo izkorišča trenutne razmere.

Na vprašanje, kdo ima največ koristi od višjih cen hrane, Medved in Žveglič neposredno nista odgovorila, sta pa poudarila, da definitivno ne kmetje. Slovenski kmetje zelenjave nikoli ne bodo mogli pridelati tako poceni kot njihovi italijanski ali španski kolegi, saj v slovenskem kmetijstvu "sužnjelastniških razmerij" ni, sta poudarila.

V sindikatu se bojijo, da trenutne razmere v Sloveniji vodijo v opuščanje kmetovanja. "Mlajši kmetje vnaprej preračunajo, ali se jim kmetovanje izplača. Ko bodo videli, da se jim ne, ne bodo več kmetovali," je opozoril Medved. Tako bodo vse razprave o povečanju samooskrbe brezpredmetne, je dodal.

"Zahtevamo pošteno plačilo"

Z Žvegličem sta poudarila, da se kmetje ob vsem tem dobro zavedajo, da so na trgu, zato ne pričakujejo nikakršne posebej ugodne obravnave. "Vse, kar zahtevamo, je pošteno plačilo za svoje pridelke," je še dejal Žveglič. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v odzivu poudarili, da se problematike nepoštenih odnosov vzdolž verige preskrbe s hrano zavedajo in si jih že od leta 2011 prizadevajo urejati.

V predlogu novele zakona o kmetijstvu, ki je v postopku, so po njihovih navedbah med drugim na novo definirani plačilni roki za hitro pokvarljive in druge kmetijske ter živilske proizvode. V celoti so na novo opredeljena nedovoljena ravnanja, ki vsebujejo tudi novo opredelitev znatne tržne moči in razširjen seznam nedovoljenih ravnanj, ki poleg že obstoječih nedovoljenih ravnanj vsebujejo tudi nedovoljena ravnanja, prenesena iz evropske direktive.

"Vendar pa so nabave surovin in živil stvar samostojnih poslovnih odločitev in poslovnih pogodb med partnerji, torej država nanje ne sme in ne more vplivati, saj smo del enotnega trga, kjer velja prost pretok blaga in storitev in morajo biti zagotovljeni pogoji konkurenčnosti. Pomembno pa je, da na spremembe poslovnih odločitev lahko vplivamo potrošniki, ki s svojimi nakupnimi odločitvami ne posegamo po uvoženi hrani," so poudarili.

Informiranost potrošnikov je ključ

Na ministrstvu si tako od leta 2012 prizadevajo čim bolj informirati potrošnike in jih spodbujati k nakupu lokalne hrane. V ta namen izvajajo promocije in vzpostavljajo nove sheme kakovosti Izbrana kakovost Slovenije.

Pomembno pa je po njihovih besedah tudi zavedanje deležnikov, ki se morajo združevati tako v skupine kot organizacije proizvajalcev, graditi trdnejše odnose z zadrugami in stremeti k sklepanju dolgoročnejših zavezujočih medsebojnih pogodb. "Le na tak način bo lahko zagotovljena količinska, kakovostna in časovno določena ponudba, kar pomeni tudi bolj določno načrtovanje proizvodnje kmetijskih pridelkov," so zapisali.