Kot je svoje vtise po zadnjih neurjih strnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, ti niso prijetni ne na področju gozdarstva ne na področju kmetijstva, kjer je bila škoda še večja. "Vemo pa, da bi bilo lahko tudi še hujše," je dejala in spomnila na bistveno večji vetrolom iz leta 2014. "Upajmo pa, da je to za zdaj vse," je ob nestabilnih vremenskih razmerah v zadnjem obdobju poudarila ministrica.

Danes si je na terenu ogledala gozdove na območju občine Naklo, ki jih je prizadel vetrolom 13. julija. Zadovoljna je, kako so vaščani in lastniki prizadetih gozdov še isti dan stopili skupaj ter se lotili sanacije. Tako je sanacija lahko bistveno hitrejša, kar je zelo pomembno, saj podrto drevje predstavlja idealne razmere za širjenje lubadarja, ki ga je v gozdovih veliko že zaradi preteklih ujm in suše.

Bitka s časom in podlubniki

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je pojasnil, da je treba pri sanaciji postaviti prioritete. Ključno je čim prej pospraviti les na območjih, kjer so podlubniki že izbruhnili. Prav tako je pomembno, da se čim prej odstrani polomljeno drevje ob vodotokih, da bodo ti čisti in da se ne bi zaradi podrtega drevja pojavljale še poplave.

Kot je dejal, je ključni prvi ukrep v teh izrednih razmerah pregled stanja in komunikacija z lastniki gozdov. To pomeni, da je treba čim prej pristopiti k majhnim lastnikom, ki sami niso usposobljeni za delo v gozdovih in jim svetovati glede izvajalcev. Najbolje je lastnike povezati med seboj, tako kot se je zgodilo v Podbrezjah, kjer so lastniki poiskali skupnega izvajalca in se dogovorili, kdo bo izvajal odkup lesa.

Groba ocena je, da je bilo v zadnjih neurjih skupaj poškodovanih približno 450.000 kubičnih metrov lesne mase. V neurju 13. julija je bila prizadeta cela severna Slovenija, naslednje ujme pa so škodo še stopnjevale. Najbolj prizadeti sta zgornja Gorenjska in Koroška, je navedel Danev.

Na Gorenjskem ploskovne poškodbe gozdov

Jernej Avsenek z blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil, da je bilo v zadnji ujmi na zgornjem Gorenjskem najhuje v dolinah Radovna, Krma in Kot, kjer je vetrolom povzročil ploskovne poškodbe gozdov. Po prvih ocenah gre za 60.000 kubičnih metrov lesa. Zaradi ogromne količine bo sanacija zelo zahtevna, bo pa morda lahko nekoliko učinkovitejša, ker na tem območju ne prevladujejo manjši, temveč večji zasebni lastniki.

"Ceste so večinoma za silo očiščene, vendar je gibanje na tem območju še vedno nevarno," je dejal Avsenek.

"Verjetno bo neizogibno območje zapreti za obisk, ker ljudje ne upoštevajo opozoril in hodijo na rekreacijo, kot da se ni nič zgodilo, ali pa na to območje hodijo celo iz radovednosti. Očitno se ne zavedajo nevarnosti, ki jo predstavlja poškodovano, obviselo drevo, ki lahko vsak trenutek pade. Obenem s svojo prisotnostjo ovirajo sanacijska dela," je poudaril Avsenek.

Ministrica: V poškodovanih gozdovih je nevarno

"Prav je, da opozorimo vse državljane in vse turiste, naj se izogibajo tistih delov gozdov, kjer je bil vetrolom in kjer lahko pride do kakršne koli poškodbe, ker vidimo, da je zelo nevarno," je poudarila tudi ministrica. Danev pa je opozoril, da lahko že veja ubije človeka, če mu pade na glavo. Poleg tega je nevarno hoditi čez drseča, podrta debla.

Danev ni mogel napovedati, koliko časa bo sanacija potekala in koliko časa bo gibanje po prizadetih gozdovih nevarno, Avsenek pa je ocenil, da bi na njihovem najbolj prizadetem območju sanacija lahko trajala kar leto dni. "Tudi ko bo sanacija navidezno opravljena in ko bo jeseni sezona gob, bo namesto gledati za gobami, bolj priporočljivo gledati gor, kjer lahko še vedno obvisijo veje," je opozoril Danev.

Škoda v kmetijstvu je velika

Ministrica ima v načrtu tudi ogled poškodovanih kmetijskih zemljišč na severovzhodu države, saj je velika škoda tudi na poljih in vinogradih. Ocene škode sicer še ni, ministrica pa je spregovorila tudi o načinih, kako lahko prizadetim pomaga država.

Glede gozdov je pojasnila, da bo država pomagala v skladu s sprejetimi programi. V programu razvoja podeželja je na razpolago približno 2,4 milijona evrov, iz proračuna približno milijon evrov, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike pa približno štiri milijone evrov, ki bi jih lahko porabili za ponovno sadnjo, vzpostavitev poti in gozdnih vlak, medtem ko je sama sanacija na plečih lastnikov.

Glede škode v kmetijstvu pa je ministrica povedala, da je škodo po toči mogoče zavarovati, zato po obstoječi zakonodaji tu ni mogoča nikakršna finančna pomoč. Vendar so ponekod pridelki povsem uničeni. Kot je dejala ministrica, v ta namen pripravljajo spremembo zakona o odpravi posledic po naravnih nesrečah.

V državnih gozdovih 150.000 kubičnih metrov poškodovanega gozda

Neurja so v zadnjih dneh v državnih gozdovih po prvih ocenah poškodovala najmanj 150.000 kubičnih metrov lesne mase, kar je več kot desetino letne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v teh gozdovih, je sporočila družba Slovenski državni gozdovi, ki pričakuje, da bo končna škoda še višja. Sanacija se je začela, a bo dolgotrajna, pravi.

Ker so zaradi neprevoznosti cest marsikje gozdovi še nedostopni, pričakujejo, da bo končna količina poškodovane lesne mase še višja, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Sanacija škode po vetrolomih se je začela nemudoma. "Toda zaradi obsega prizadetih površin in pomanjkanja izvajalcev na trgu ter ob povečani nevarnosti za delo gozdarjev v izrednih razmerah ni mogoče pričakovati, da bo sanacija končana v kratkih rokih, ki so običajni pri odločbah za sanacijsko sečnjo," pravijo in poudarjajo, da sočasno zaznavajo povečan obseg sanitarne sečnje zaradi letošnjih obsežnejših gradacij podlubnikov.

Državni gozdovi, ki predstavljajo 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, so bili zaradi vetrolomov najbolj prizadeti na območjih v severnem delu Slovenije, in sicer od Murske Sobote do Bleda. Na nekaterih gozdnih obratih poškodovana lesna masa predstavlja od tretjino do polovico načrtovane letne proizvodnje.

Prizadeti so tudi posamezni predeli državnih gozdov drugje po Sloveniji, kjer je intenziteta sicer manjša in poškodovanost prostorsko bolj razpršena.

Najprej sanacija javnih in gozdnih cest

Ekipe lastne gozdne proizvodnje Slovenskih državnih gozdov in zunanjih izvajalcev so na vseh območjih takoj začele odstranjevanje dreves na javnih in gozdnih cestah, prednostno na cestah, ki omogočajo dostop do oddaljenih zaselkov. Prednost ima tudi odstranjevanje dreves, ki ovirajo delo na kmetijskih površinah, kjer trenutno poteka žetev.

"Dostop v gozd je prvi ukrep, da se lahko oceni obseg sanacije in predvsem, da lahko začnemo samo sanitarno sečnjo," so navedli in dodali, da se pri sečnji in spravilu usmerjajo v smrekove sestoje, da v čim večji meri preprečijo namnožitev podlubnikov.

Redna sečnja ustavljena, vse ekipe gredo na kritična območja

Ključno vlogo ima zaradi zagotavljanja večje varnosti delavcev strojna sečnja, na terenu pa so tudi vse razpoložljive klasične traktorske ekipe. Slovenski državni gozdovi so na prizadetih območjih nemudoma ustavili vse redne sečnje, na najbolj kritična območja pa bodo napotili ekipe iz manj prizadetih poslovnih enot.

"Največjo oviro za hitro izvedbo sanacije v državnih in zasebnih gozdovih bo zagotovo predstavljalo pomanjkanje izvajalcev sečnje in spravila na trgu," ocenjujejo.

Podlubniki so vedno večja težava

Letos je povečana gradacija podlubnikov, na nekaterih območjih državnih gozdov poteka še tudi sanacijska sečnja zaradi snegoloma – letos so dobili za več kot 200.000 kubičnih metrov odločb za izvedbo sanitarne sečnje zaradi podlubnikov in snegoloma. Pričakujejo, da bodo gradacije podlubnikov še naprej v porastu in da bo tako obseg sanitarne sečnje bistveno večji kot v zadnjih letih.

Ker so neurja prizadela tudi gozdove v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, tako kot po vseh dozdajšnjih naravnih nesrečah, ki so prizadele gozdove v regiji, pričakujejo nihanja tudi na trgu gozdnih lesnih sortimentov.

V družbi se zavedajo, da je sanacijsko sečnjo zaradi preprečevanja gradacij podlubnikov treba izvesti čim prej, a hkrati od pristojnih institucij pričakujejo "realne roke" za izvedbo sanacije.
"V času intenzivnih sanitarnih sečenj, ki imajo izredno kratke roke izvedbe, so namreč lastniki gozdov in izvajalci sečnje v veliki časovni stiski ter pod pritiskom, kar pomembno prispeva k večji verjetnosti delovnih nezgod, ki so v gozdarski panogi pogosto zelo težke ali celo smrtne," so opozorili.

V slovenskih državnih gozdovih so pojasnili še, da vetrolomi za seboj puščajo izruvana in podrta drevesa, zaradi česar sta sečnja in spravilo poškodovanega drevja tudi za izkušene in ustrezno opremljene delavce izjemno nevarna, tako da bodo v sanaciji posebno pozornost posvetili skrbi za varnost.

Občine za spremembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč

Združenje občin Slovenije predlaga spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in zagotovitev dodatnih sredstev v okviru sklada za podnebne spremembe. Obenem poziva k preusmeritvi sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost na področje civilne zaščite in gasilstva.

Slovenija se znova spoprijema s hudimi posledicami neurij s točo in vetrolomom, ki se vrstijo že več dni. "Škoda tako na objektih kot v naravi je ogromna in ogromni bodo tudi stroški njene sanacije. Treba bo pristopiti k sistemskim spremembam in zagotoviti dodatna sredstva," so prepričani v združenju občin.

Prve, ki bodo vedno priskočile na pomoč prizadetim, so nedvomno občine, so poudarili, ob tem pa opozorili, da so ob vse pogostejših naravnih ujmah njihove proračunske rezerve premajhne, da bi lahko same izvedle nujno potrebne sanacijske ukrepe.

"Občinam je treba omogočiti, da pridejo do prepotrebnih sredstev za odpravo naravnih nesreč. Zato bo morala država vnaprej predvideti ustrezna finančna sredstva in jih zagotoviti v proračunu," so zapisali v sporočilu za javnost.

Eden izmed načinov, kako to storiti, je po besedah združenja občin ta, da se popišejo vse nesreče in njihove finančne posledice v nekem časovnem obdobju na ravni celotne države. "Potem pa je treba vzpostaviti mehanizem čimprejšnje aktivacije pomoči, ki mora v najkrajšem mogočem času priti do prizadetih," so dodali.

Občine: Vsako leto je več naravnih nesreč

Združenje občin se zavzema, da se zakon na tem področju spremeni na način, da bo vlada pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč upoštevala, da se sredstva državnega proračuna lahko uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,2 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Predlog sprememb zakona so naslovili na premierja Roberta Goloba.

"Dejstvo je, da se vsako leto spoprijemamo z vedno več naravnimi nesrečami, kar je posledica tudi podnebnih sprememb, zato smo v združenju podali predlog, da se tudi v okviru sklada za podnebne spremembe zagotovijo dodatna sredstva za namene odprave posledic ujm in naravnih nesreč," so dodali.

Menijo, da bi bilo treba več sredstev zagotoviti tudi gasilcem in civilni zaščiti, saj brez njih hitre in ustrezne pomoči na terenu ne bi bilo. Predlagajo preusmeritev sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost na to področje.

"Resnično nujno potrebno je, da se uredi področna zakonodaja na način, da bo pomoč države hitra, da bo v najkrajšem možnem času dosegla prizadeta območja in da se bo čim prej začela odprava posledic nesreč. Spremeniti jo je treba na način, da bo administrativnih ovir čim manj in da se bodo vsi potrebni postopki začeli čim prej in se tudi končali v najkrajšem možnem času," so sklenili.