Pomurski kmetje pridelajo skoraj polovico žita v Sloveniji. Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay
Pomurski kmetje pridelajo skoraj polovico žita v Sloveniji. Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay

"Žetev bo v četrtek v pomurskem delu končana, nekaj površin je ostalo še v goričkem delu. Letošnji rezultati žetve so zelo različni, ker so bili tudi zelo različni pogoji," je pojasnil specialist za poljedelstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Boštjan Ferenčak.

Februarja toplo, pozneje mokro

Ob žetvi pa spet vročinski udar, deset dni čez 30 stopinj. Rastline so bile trikrat v šoku, posledica je nekoliko nižji donos, na koncu je začela padati tudi kakovost - predvsem zaradi previsokih temperatur.

Branko Virag, direktor družbe Panvita kmetijstvo, za Radio Slovenija

Letošnjo rastno sezono je zaznamovala izredno zgodnja vegetacija. Že februarja so bile nadpovprečno visoke temperature, tako da so zgodaj začeli dognojevati, tudi marca in aprila je bilo nadpovprečno toplo in s padavinami, tako da je bil prvi del sezone ugoden. V drugi polovici aprila in v maju pa je zaradi obilnih padavin prišlo do večjega pritiska bolezni, na določenih težjih tleh tudi do propada posevkov.

"Letos je zelo prišlo do izraza dosledno izvajanje agrotehnike, tako dognojevanja, predvsem pa zaščita pred boleznijo," je dejal Ferenčak.

Nekateri kmetovalci so zadovoljni z letino, tako glede količine kot tudi kakovosti, na drugi strani pa so nekateri z letino manj zadovoljni. Vzrok za to je po Ferenčakovih besedah lahko v izvajanju agrotehničnih ukrepov ali v značilnostih tal, saj je na nekaterih voda zastajala in so deli posevkov propadli.

Vsi kmetovalci pa se po njegovih besedah strinjajo, da je odkupna cena prenizka, saj ne pokriva proizvodnih stroškov. Cene so od 165 evrov do 220 evrov na tono, odvisno od kakovostnega razreda. Pridelava je, odvisno od lokacije in sorte pšenice, od pet do osem ton na hektar. V Pomurju je bilo s pšenico posejanih okoli 15.000 hektarjev površin, z ječmenom še okoli 7000 hektarjev.

Küčan: Se pridelava še izplača?

Pridelovalec in podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan je povedal, da so se nizke cene na borzi iz marca in aprila obdržale. Strošek pridelave je 253 evrov na tono, a so odkupovalci, mlinarji, povedali, da še vedno ostaja vpliv ukrajinske pšenice in da za slovensko ne morejo plačati tako visoke cene. Odkupna cena po njegovih besedah znaša od 165 evrov za krmno pšenico do 214 za pšenico kakovosti A.

Sorodna novica Kmetijska ministrica napovedala finančno pomoč pridelovalcem pšenice

Nekateri pridelovalci na težjih tleh so po njegovih besedah razočarani nad doseženo kakovostjo. "Te kmetije imajo, kljub temu da so maksimalno vložile v intenzivno pridelavo, potem dodatni izpad dohodka," je povedal Küčan. Dodal je, da si morajo pridelovalci izračunati, ali se bo pridelava v prihodnje sploh izplačala.

Kmetje terjajo izpolnitev obljub

Odkupne cene od 180 do 220 evrov za tono pšenice ne pokrijejo stroškov pridelave, zato pričakujejo pomoč države, je za Radio Slovenija povedal predsednik sveta območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Murska Sobota Danilo Meolic: "Zahtevamo, da nam država pokrije del izgube. Ministrica je na seji sveta za kmetijstvo obljubila pomoč v višini približno sto evrov na hektar."

Direktor murskosoboškega Mlinopeka Karel Pojbič je dejal, da bi ta pomoč znašala okoli tri milijone evrov, kar je kaplja v morje v državnem proračunu. Pojbič dodaja, da so tako kot Panvita tudi v Mlinopeku odkupili 15 tisoč ton pšenice, in še, da bodo še naprej pekli kruh in pekovske izdelke izključno iz domače moke.

Bo še kruh iz slovenske pšenice?