Na svetu je še vedno več kot 820 milijonov lačnih in kronično nedohranjenih ljudi. Na drugi strani pa jih še več trpi zaradi čezmerne teže in debelosti. Z debelostjo se spopada že več kot 670 milijonov odraslih in 120 milijonov mladih, starih od pet do 19 let, medtem ko ima več kot 40 milijonov otrok čezmerno težo, ob svetovnem dnevu hrane ugotavlja Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO).

Po mnenju organizacije si bo za odpravo lakote po svetu treba prizadevati tako za odpravo nedohranjenosti in nezdravega prehranjevanja kot tudi za zaščito naravnih virov in Zemlje.

V EU-ju se letno zavrže 88 milijonov ton hrane, v Sloveniji 131.000 kilogramov

Hkrati se na svetu vsak dan zavrže na stotine ton hrane. V Evropski uniji se letno zavrže približno 88 milijonov ton hrane, kar predstavlja približno 20 odstotkov vse pridelane hrane, s tem povezani stroški pa so ocenjeni na 143 milijard evrov.

V Sloveniji je bilo leta 2017 po podatkih statističnega urada zavrženih okoli 131.000 ton hrane ali 64 kilogramov na prebivalca. Med zavrženimi količinami je bilo 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali izničili.

Med živili, ki naj bi bila vsak dan del prehrane, so zelenjava, sadje, žita, žitni izdelki in druga ogljikohidratna živila ter mleko in mlečni izdelki, tedensko pa meso, ribe in zamenjave. V manjših količinah se priporoča uživanje oreščkov, različnih vrst kakovostnih rastlinskih olj, surovega masla, mehke margarine, oliv in semen, medtem ko naj bi redko uživali sladkor, kislo ali sladko smetano, marmelado, prelive, paštete, čokolado, kekse, sladoled in peciva. Poleg primerne hrane je za zdravje pomembna tudi tekočina, med priporočljivimi so voda, mineralna voda, nesladkan sadni in zeliščni čaj.

Povprečen Slovenec je lani za prehrano porabil 152 kilogramov sadja, 126 kilogramov žit, 117 kilogramov zelenjave, 93 kilogramov mesa, 67 kilogramov krompirja, 34 kilogramov belega sladkorja, 11 kilogramov jajc in kilogram medu. Za hrano potrošnik v povprečju nameni približno 1400 evrov letno, od tega okoli 350 evrov v gostinskih obratih.

Tudi živilska podjetja lahko spodbudijo potrošnike k bolj zdravim odločitvam

Na raznolikost in možnost izbire kakovostne hrane na naših krožnikih lahko po pojasnilih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vpliva tudi sektor kmetijstva s preusmeritvijo z intenzivnega v trajnostno obliko in pridelavo raznolikih pridelkov. "Živilska podjetja lahko na drugi strani z razvojem in ponudbo zdravju koristnih živil z manj soli, maščob in sladkorja, z izboljšanjem dostopnosti do sveže in varne hrane ter promocijo lokalno pridelane hrane spodbudijo potrošnike k bolj zdravim prehranskim odločitvam," so poudarili.

Proizvodnja živil v Sloveniji

S proizvodnjo živil se je lani v Sloveniji ukvarjalo 2360 podjetij, s prodajo pa so ustvarila 2,1 milijarde evrov prihodkov in 499 milijonov evrov dodane vrednosti. Največjo dodano vrednost so ustvarila podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov. Največji prihodek v tej dejavnosti je bil ustvarjen s prodajo klobas (devet odstotkov) in kruha (sedem odstotkov). V proizvodnji živil je bilo 16.522 zaposlenih, povprečna bruto plača pa je bila 1361 evrov.

Meso in mesne izdelke je lani proizvajalo 369 podjetij, ki so ustvarila 726 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 141 milijonov evrov dodane vrednosti. Zaposlenih v tej proizvodnji je bilo 5174, povprečna bruto plača je bila 1273 evrov.

S predelavo ter konzerviranjem sadja in zelenjave se je ukvarjalo 391 podjetij, prihodki iz prodaje so se ustavili pri 112 milijonov evrov, dodana vrednost pa pri 37 milijonih evrov. Zaposlenih je bilo 1085, povprečna bruto plača je dosegla 1426 evrov.

S predelavo mleka se je ukvarjalo 252 podjetij, ki so lani ustvarila 368 milijonov evrov prihodkov in 71 milijonov evrov dodane vrednosti. V tej proizvodnji je bilo 1827 zaposlenih, povprečna bruto plača je bila 1626 evrov.

Pekarske izdelke in testenine je lani proizvajalo 820 podjetij, ki so ustvarila 399 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 132 milijonov evrov dodane vrednosti. Zaposlenih v tej dejavnosti je bilo 5743, povprečna bruto plača je bila 1251 evrov.

Podjetja v Sloveniji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo živil, so lani uvozila za 1,7 milijarde evrov hrane, izvozila pa so je za eno milijardo evrov. Največ hrane so uvozila iz Nemčije (15,8 odstotka), Italije (14,4 odstotka), Hrvaške (14,4 odstotka), Avstrije (12,6 odstotka) in Brazilije (8,4 odstotka), medtem pa največ izvozila na Hrvaško (20,9 odstotka), v Italijo (17,5 odstotka), Avstrijo (7,9 odstotka), Madžarsko (5,3 odstotka) in Nemčijo (4,9 odstotka).

Slovenija ima po mnenju kmetijske ministrice Aleksandre Pivec zelo kakovostno hrano, slovenski potrošnik ima vsak dan možnost dostopa do lokalne, kakovostno pridelane hrane. Ministrica pa si želi veliko več ekoloških pridelkov, teh je namreč v celotni masi vseh kmetijskih pridelkov le pet odstotkov, takšnemu načinu kmetovanju pa je namenjenih le 10 odstotkov vseh pridelovalnih površin. Potrošniki vse bolj povprašujejo po ekoloških pridelkih, ministrica pa ob tem poudarja tudi vidik ohranjanja okolja, še posebej vodnih virov, zraka in prsti.