Največji strošek elektrike na kmetiji Peruš na Koroškem s 50 glavami živine, ki jo je obiskala ekipa TV Slovenija, predstavlja hlajenje mleka. Pred dvema letoma so na 20 krav eno molzli za hlajenje mleka, danes pa za to molzejo dve, je povedal kmet Ernest Peruš.

Če se ne bi dvignila odkupna cena mleka, bi samo za elektriko delale kar tri krave od 20. Še nadaljnje tri delajo za povišane cene umetnih gnojil. Enkrat višji so stroški čiščenja molzne opreme, kje je še nafta.

Poskušajo se znajti. "Pri nas smo pač letos zamenjali kompletno razsvetljavo. Za hlajenje mleka smo si umislili izmenjevalec za vodo. To se ne bo hitro povrnilo, ampak nekako pač s tem avtomatsko ne porabljaš toliko električne energije," je pojasnil Peruš.

Za trikrat se je dvignil strošek proizvodnje ledu, v ribogojnici pa morajo poledeniti 40 ton rib letno. "Predvsem v drugi polovici leta se je cena električne energije kar podvojila, če bo tako naprej, upam, da slabše ne bo ...," se je pridušal Ernest Peruš, ki s težkim srcem opazuje, kako energija teče mimo. Že leta si želi postaviti hidroelektrarno, a je ovir preveč.

"Imamo toliko padca in toliko pretoka, da bi lahko praktično celotna kmetija z elektriko postala samooskrbna z elektriko in verjetno tudi še za nekaj sosedov okoli. Vendar to so investicije, ki zahtevajo tako čas, denar in umestitve v prostor," je poudaril.

Kmetijam, ki so v preteklosti s postavitvijo sončnih elektrarn že postale samooskrbne pri elektriki, gre lažje. Preostale si želijo predvsem vzdržnih cen. "Upam, da bomo na ravni Evropske unije in v Sloveniji našli način omejiti oziroma narediti strpno gospodarstvo."

Peruš je sklenil z opazko: najboljše je, če so razmere takšne, da subvencije ne potrebuješ.