Zakon o vodah zagotavlja kmetom, da zaradi izvajanja vodovarstvenega režima na najožjih vodovarstvenih območjih dobijo nadomestna zemljišča, če teh ni na razpolago, pa ustrezna denarna nadomestila za izpad dohodka iz kmetijske dejavnosti.

Takšna ureditev sicer po navedbah Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS) ni najbolj ustrezna, na kar kmetje opozarjajo že več kot 15 let. Nadomestnih zemljišč večina oškodovanih kmetov namreč ne more dobiti, ker jih ni na razpolago, denarna nadomestila pa niso dejanska odškodnina, ampak državna pomoč, ki je časovno ter vrednostno omejena, so pojasnili.

Da bi problematiko ustrezneje rešili, je zbornica pripravila številna gradiva, vključno s predlogi sprememb zakona o vodah. Kljub zahtevi kmetov, da se ustavi sprejemanje novih vladnih uredb za vodovarstvena območja, dokler problematika ni ustrezno rešena, so se te sprejemale, kmetom pa so prinesle le zahteve in kazni, so opozorili v zbornici.

Pristojno ministrstvo in predstavniki kmetov so se po večkratnih usklajevanjih leta 2021 in 2022 dogovorili o novi metodologiji izračuna višine denarnih nadomestil. Ta kmetom prinaša precej višja denarna nadomestila, vključili so jo tudi v novo uredbo, ki pa je vlada še vedno ni potrdila.

KGZS: Zaradi neodzivnosti ministrstev kmetje ostajajo brez denarnih nadomestil

KGZS je oktobra letos na ministrstvo za naravne vire in prostor in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovil poseben dopis s prošnjo za podpis uredbe, a odgovora niso prejeli, zato so predstavnike ministrstev povabili na sestanek, ki pa se ga ti niso udeležili.

"Kmetje so globoko razočarani nad neodzivnostjo tako ministrstva za naravne vire kot ministrstva za kmetijstvo, saj zaradi tega ostajajo v letu 2023 brez denarnih nadomestil, čeprav so izvajali in upoštevali vse zahteve vodovarstvenega režima in imajo zato zmanjšan dohodek iz kmetijske dejavnosti," so zapisali.

Nerazumljivo se jim zdi, da so bili izpeljani vsi postopki, potrebni za sprejetje nove uredbe, vključno s potrditvijo Evropske komisije, pristojni pa uredbe ne potrdijo. "Nujno je takojšnje dokončanje postopka in sprejetje uredbe, ki je ključna za obstoj kmetij na najožjih vodovarstvenih območjih," so poudarili.

Ne glede na to, da bi z novo uredbo kmetje prejeli višja denarna nadomestila kot do zdaj, pa bi to bila še vedno le začasna rešitev za obdobje petih let, zato zbornica od ministrstva za naravne vire zahteva trajno rešitev v smislu opredelitve dejanskih odškodnin v okviru zakona o vodah, od kmetijskega ministrstva pa pripravo posebnih intervencij in naložbenih razpisov za kmetije na najožjih vodovarstvenih območjih.