Matevž Lenarčič, slovenski pilot, alpinist, fotograf in pustolovec, ki je letos z letalom že tretjič obletel svet, in fizik Griša Močnik, direktor in vodja raziskav v podjetju Aerosol, ki je vodilni proizvajalec merilnikov črnega ogljika na svetu, sta predstavila rezultate projekta GreenLight WorldFlight, kjer je Lenarčič med poletom meril količine črnega ogljika v ozračju.

"Zadnji polet je bil pomemben zaradi dveh stvari. Uspelo nam je izmeriti koncentracije črnega ogljika na predelih Zemlje, kjer meritev predtem ni bilo. Kar je zelo pomembno. Hkrati smo potrdili naše skrbi, da so koncentracije na višini, kjer ne bi smele biti, visoke," v bistvu zelo visoke, je za MMC povedal Močnik.

Črni ogljik je namreč drugi najpomembnejši povzročitelj podnebnih sprememb s stališča segrevanje atmosfere, za CO2-jem. Kot poudarja Močnik, je zaradi kratke življenjske dobe v atmosferi zelo privlačen parameter, s katerim bi kratkoročno upočasnili segrevanje s črnim ogljikom. Zato je po njegovih besedah treba izmeriti koncentracije s čim bolj reprezentativnimi meritvami in nato sprejeti ukrepe ter ponovno izmeriti njihovo učinkovitost. "V nasprotju s CO2, ki se ga da precej dobro napovedati z modeli, se črnega ogljika ne da, ker je odvisen od učinkovitosti izgorevanja. Emisije so lahko tisočkrat bolj različne in zato ga je treba meriti," opozarja.

Z meritvami, ki sta jih opravila na poletih, pa se tudi lahko opiše, kakšno je stanje našega planeta in so podlaga, s katero se lahko oceni učinkovitost ukrepov za zmanjšanje emisij na podlagi pariškega podnebnega sporazuma.

Vplivi na regionalno vreme
Meritve emisij so bile opravljene med tremi in štirimi kilometri višine. "To je višina, ki je pomembna zaradi dveh zadev. Meritev na tej višini je zelo malo. Modeli, ki opisujejo segrevanje atmosfere zaradi podnebnih sprememb, niso validirani z meritvami. Večinoma so to nekakšni izračuni, ki jih je treba preveriti, in temu služijo meritve. Hkrati so to višine, kjer se dogajajo neke podnebne spremembe, ki vplivajo na regionalno vreme. Za Indijo je zelo pomembno, kdaj pride monsun, saj je od tega odvisno njihovo poljedelstvo," pojasnjuje Močnik.

Monsun se vsako leto pojavi ob istem času, vendar je v zadnjih letih prišlo tudi do njegovega zamujanja. Emisije črnega ogljika, ki ostanejo v atmosferi, po Močnikovi razlagi vplivajo na to, kdaj se pojavi monsun. Z meritvami se lahko izmerijo količine črnega ogljika, vrednosti pa se lahko uporabijo v modelih, s katerimi se lahko napovedo koncentracije. Te so bile na določenih območjih ponovno zelo visoke.

Velik prispevek naftne industrije
Med poletom čez Jugovzhodno Azijo so bili ponovno neprijetno presenečeni, kako visoke koncentracije so tako visoko v atmosferi. Letošnji polet se je sicer od prejšnjega razlikoval, ker je bil večinoma opravljen na severni polobli. Večina ljudi na Zemlji živi severno od ekvatorja. "Pri preletu ZDA smo na višini nekaj kilometrov opazili območja, ki so bila močna onesnažena z visokimi koncentracijami črnega ogljika. Eno takšnih območij je bilo na obali Mehiškega zaliva. Ko smo iskali vire onesnaženja, smo odkrili, da je tam veliko črpanja in predelave nafte. To je očitno eden od virov, ki atmosfero onesnažujejo bolj, kot velja splošno prepričanje," opozarja Močnik in dodaja, da so izpusti naftne industrije zelo pomembni.

To se je izkazalo že pri poletu Matevža Lenarčiča na severni tečaj, kjer so na pol poti med Spitzbergi in severnim tečajem naleteli na velik oblak črnega ogljika. S pomočjo meteoroloških modelov so ugotovili, da je najverjetneje prišel iz močno industrializiranega dela Sibirije, kjer je veliko težke industrije ter črpanja in predelave nafte. Arktika pa je območje, kjer bodo lahko v prihodnosti ugotovili številne posledice podnebnih sprememb.

Majhne motnje, velike posledice
"Podnebje je kompliciran nelinearen sistem, kjer lahko z majhno motnjo povzročimo zelo velike spremembe. Tu je treba omejiti antropogeni vpliv na podnebje in okolje pri emisijah črnega ogljika. Tehnologija je relativno preprosta in se že uporablja. Standardi, ki veljajo za dizelska vozila, ki veljajo v Evropi, so zelo strogi in se jih že uveljavlja tudi v Indiji in na Kitajskem. Emisije se že zmanjšujejo. Vendar je treba poskrbeti, da pri gorečnem prizadevanju za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb ne povečamo emisij kje drugje. Kurjenje lesa za ogrevanje individualnih hiš, kjer prihaja do velikih emisij črnega ogljika, lahko prispeva k krajevnemu onesnaženju zraka, ki vliva na zdravje in na podnebne spremembe. Hkrati je kot gorivo s stališča CO2 obnovljiv vir in je koristen za podnebje. Treba je pretehtati vse vidike prehoda k obnovljivim virom, da ne naredimo škode, na katero nismo niti pomislili," še opozarja.