Veliki ledeniki zaradi tajanja razpadajo na manjše gmote, ki se potem topijo v Atlantiku. Najnovejša razkritja znanstvenikov pa razkrivajo, da so se ledene površine na Grenlandiji od leta 2003 najbolj zmanjšale na jugozahodu otoka, kjer velikih ledenikov povečini ni. To kaže, da se ledena skorja, ki prekriva Grenlandijo, taja zaradi globalnega višanja temperature, kar povzroča, da se reke stajanega ledu zlivajo v ocean, ki se posledično zaradi tega dviga.

Jugovzhod Grenlandije naj bi tako "v prihodnje postal velik dejavnik pri dvigu morske gladine," razkriva študija. Doslej je veljalo, da je ključni dejavnik pri dvigu morske gladine stanje ledenikov na jugovzhodu in severozahodu, poroča Guardian.

Študija je razkrila, da je Grenlandija med letoma 2002 in 2016 letno izgubila okoli 280 milijard ton ledu, kar je dovolj, da se gladina morja po svetu vsako leto dvigne za približno 0,08 centimetra. Če bi se stajal celoten, ogromen, ponekod tri kilometre metre debel leden pokrov, ki prekriva Grenlandijo, potem bi se morska gladina dvignila za sedem metrov, zaradi česar bi bili pod vodo številni obalni predeli sveta. Pri tem je skrb vzbujajoče, da je bila hitrost tajanja ledu leda 2013 štirikrat hitrejša kot leta 2003.

"Vedeli smo, da imamo veliko težavo z dvigom zaradi povečanja ledu zaradi razpada večjih ledenikov. Zdaj pa smo prepoznali še drugo veliko težavo: večje število ledenih gmot se bo prelevilo v reke, ki bodo tekle v morje," je pojasnil Michael Bevis, glavni vodja študije in profesor geodinamike na državni univerzi v Ohiu v ZDA.

Študija s svojimi izsledki prinaša nove dokaze o nevarnosti, ki jih bo tovrstno dogajanje v prihodnosti predstavljalo za številne obalne kraje, od Miamija do otokov v Tihem oceanu. "Edina stvar, ki jo lahko naredimo, je, da se prilagodimo in omejimo nadaljnje globalno segrevanje ‒ za to, da bi posledice preprečili, je namreč že prepozno. To bo povzročilo dodaten dvig morske gladine. "

Študija, ki je bila objavljena v publikaciji Proceedings of the National Academy of Sciences, temelji na podatkih programa Grace (gre za skupni projekt Nase in Nemške vesoljskega centra, v okviru katerega sta dva satelita med letoma 2002 in 2017 spremljala meritve anomalij Zemljinega gravitacijskega polja) in GPS postaj, nameščenih na številnih koncih Grenlandije.