Posamezniki bodo lahko pritisnili na politiko in tako dosegli spremembe, ki pa bodo morale seči v temelje našega družbenega sistema.

Lenarčič je meritve opravljal na mesec dni dolgem nizu etap z ultralahkim letalom Dynamic WT9 slovaškega proizvajalca Aerospool nad Bližnjim vzhodom in Azijo. Odpravo je opisal kot uspešno – instrumenti so večinoma pridno zbirali podatke, žal pa jih zaradi zapleta z dovoljenji niso mogli uporabiti na Kitajskem.

Na pridobljeno sliko o stanju ozračja so ob pogojih dovoljenj vplivale tudi vremenske razmere. Nad Arabskim polotokom so na primer izmerili večje koncentracije puščavskega peska, v Rusiji so na meritve pomembno vplivali številni gozdni požari, ki so jih tam tudi pričakovali, je ekipa pojasnila na predstavitvi v Ljubljani.

Med poletom so merili prispevke, ki jih povzročajo tako naravni kot človeški viri, je povedal vodja znanstveno-raziskovalne ekipe Griša Močnik. Eden od poudarkov je veljal črnemu ogljiku, ki ga v zrak izpuščajo promet, individualna kurišča in industrija. Črni ogljik je drugi najpomembnejši povzročitelj segrevanja atmosfere po ogljikovem dioksidu, je izpostavil Močnik.

Misija Green Light World Flight ima sicer dva glavna cilja. Na eni strani bodo zbrane in obdelane podatke predstavili na znanstvenih konferencah, iz njih pa bodo nastale znanstvene publikacije. "To hočemo narediti na kredibilen način, ki bo neodvisen od preizkušenj kolegov znanstvenikov," je poudaril Močnik.

Na drugi strani pa je za celotno ekipo velikega pomena tudi ozaveščanje javnosti. Ta se mora zavedati, da onesnaženje zraka ni problematično le z vidika vpliva na zdravje v kakem mestu ali kraju, pač pa se ti oblaki temnega dima "širijo visoko v atmosfero, kjer absorbirajo sončno svetlobo in segrevajo zrak ter prispevajo k podnebnim spremembam skoraj enako kot ogljikov dioksid", je poudaril Močnik.

Pri ustvarjanju pritiska na odločevalce jim bo v pomoč tudi spletna peticija, s katero pozivajo k ukrepom proti črnemu ogljiku. Peticija je za zdaj zbrala koli 120 podpisov. "Ne živimo v iluziji, da bi jo podpisalo pet milijonov ljudi, saj je navsezadnje problem črnega ogljika povezan z našim načinom življenja. Vsi radi potujemo, vsi se radi imamo fajn, vsi bi radi imeli čim več. Naša družba ni dovolj zrela, da bi rekla: dovolj je. A prej ali slej bo to potrebno," je poudaril Lenarčič.

Odpravo so pozdravili tudi na Institutu Jožef Stefan (IJS), ki je gostil današnji dogodek. "Za naš institut je to nova izkušnja. Seveda veliko delamo na področju ekologije in varstva okolja, ki deluje v raznih mednarodnih misijah, tokrat pa se je pokazal neki novi rezultat na področju črnega ogljika," je poudaril direktor IJS Jadran Lenarčič – mimogrede, z letalcem Lenarčičem nista v sorodu.

"Inštitut in Slovenija se s tem vključujeta v gradnjo zemljevida črnega ogljika na svetu, in to ne pri tleh, ampak na višinah, kjer so te meritve zelo pomembne," je še dodal direktor.