Veliko slovenskih občin ima namreč potencial za izrabo obnovljivih virov energije pri zagotavljanju ogrevanja za občane in institucije. To je po dogodkih letošnje zime, ko je spor med Rusijo in Ukrajino zanetil skorajšnjo "plinsko krizo" tudi v naši državi, še kako pomembo.

Ker je Slovenija zelo gozdnata država, predstavlja energetska izraba lesa enega najpomembnejših obnovljivih virov energije v državi. "Poleg pozitivnega učinka na okolje z vidika zmanjšanja emisij je treba poudariti tudi pozitiven vpliv iz makroekonomskega vidika. Koristi od izkoriščanja obnovljivih virov so namreč večstranske in prinašajo tudi celo vrsto lokalnih in regionalnih prednosti," so za MMC povedali na ministrstvu za okolje in prostor.

Vključili so lokalne dobavitelje
To so že spoznale nekatere občine, ki so med svoje prednostne investicije postavile izgradnjo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Med njimi sta tudi občini Vransko in Kočevje, kjer je večji del gospodinjstev priključen na ogrevanje s tem obnovljivim virom energije.

Na občini Vransko so za MMC dejali, da so bili ena izmed prvih občin, ki je izdelala energetsko zasnovo in se usmerila v trajnostni razvoj energetike. "Poleg cilja zmanjšanja onesnaževanja kraja Vransko in tudi okoliških manjših naselij v občini ter znižanja stroškov za energijo je bil cilj občine pri izgradnji sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso tudi pridobitev novih delovnih mest, izraba biomase iz okoliških gozdov in s tem možnost dodatnega zaslužka krajanov in zmanjšanje odvisnosti od zunanjih virov energije," je pojasnil Marko Krajnc.

Lesno biomaso jim namreč dobavljajo okoliški kmetje, sklenjeno pa imajo tudi pogodbo z večjim dobaviteljem, ki jim dobavlja lesne sekance iz odpadnega lesa (zabojniki, obrezline iz žag).

Kurilno olje je postajalo predrago
Dejstvo, da njihova občina leži sredi ohranjene narave, gozd pa je dominantni element prostora, je spodbudilo tudi občino Kočevje, da nadomesti kurilno olje z do okolja prijaznejšim alternativnim virom energije. Pomemben vzrok je bila tudi finančna plat investicije, saj se je cena kurilnega olja nezadržno višala. Posledično bi moralo temu slediti tudi naraščanje cen ogrevanja za občane, je njihovo odločitev za MMC pojasnila Nina Sambolec.

Tudi v Kočevju les pridobivajo iz okolice, saj so na mednarodnem razpisu izbrali podjetje, ki surovino zagotavlja iz širšega območja kočevskih gozdov in lesnopredelovalnih podjetij tega območja.

Prebivalci obeh občin so pobudo sprejeli z odobravanjem, saj gre za do okolja prijaznejši in cenovno ugodnejši način ogrevanja, prav tako pa na svojih domovih pridobijo nekaj prostora, saj je toplotna podpostaja veliko manjša od prejšnjih kotlov ali rezervoarjev za olje.

Do sredstev tudi s pomočjo razpisov
Vendar pa je takšna začetna investicija kar velik zalogaj za krajevno skupnost, zato sta občini del sredstev pridobili iz mednarodnega projekta GEF (Sklad za svetovno okolje – Global Environment Facility), nepovratna sredstva pa je prispevalo tudi ministrstvo za okolje.

Med letoma 2004 in 2006 je bilo sicer prek projekta GEF pri nas sofinanciranih osem investicij v daljinsko ogrevanje na lesno biomaso in vse te krajevne skupnosti so dobile še sredstva ministrstva. Pred dnevi je ministrstvo za okolje objavilo še dva nova razpisa za energetsko izrabo lesne biomase, ki sta namenjena pravnim osebam.

Prepričani so, da se bo ob koncu izvajanja projekta GEF število tovrstnih sistemov več kot podvojilo, saj so pripravljene študije izvedljivosti za 33 novih sistemov, interes pa še vedno narašča.

Več zanimanja v manjših občinah
V Sloveniji za zdaj daljinski sistem ogrevanja z lesno biomaso uporabljajo naslednje občine oziroma kraji: Cankova, Črnomelj, Gornji Grad, Kočevje, Ljubljana, Loče, Luče, Mozirje, Nazarje, Preddvor, Solčava, Vransko, Zagorje in Železniki. Med večjimi občinami najdemo torej le Ljubljano, a MOL biomaso uporablja le kot dodatni vir v sistemu ogrevanja.

Glede na to, da tako v Kočevju kot Vranskem poudarjajo, da je ogrevanje z lesno biomaso zanesljiv sistem dobave toplote, ki bistveno zmanjša vplive na okolje, uporabljajo alternativni vir energije, ki je hkrati cenejši, kot bi bili sistemi na KOEL oziroma utekočinjen naftni plin, gradnja in obratovanje naprav pa ustvarjata nova delovna mesta in povečujeta lokalno ustvarjalnost, lahko morda v prihodnosti pričakujemo, da se jim pridruži še več krajevnih skupnosti po vsej državi.

Ana Svenšek
ana.svensek@rtvslo.si