Vrh je gostila Francija v sodelovanju z Združenimi narodi in Svetovno banko, med drugim pa so na njem sodelovali francoski predsednik Emmanuel Macron, generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, nemška kanclerka Angela Merkel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Med projekti, za katere mednarodna skupnost zbira denar, je Veliki zeleni zid, v okviru katerega bi sadili drevesa v afriški regiji Sahel. Nova drevesa na tisočih kilometrov čez vso afriško celino bi ustavila širjenje Sahare, preprečila suše in lakoto.
Po besedah mavretanskega predsednika Mohameda Ulda Gazuanija želijo z zelenim zidom do leta 2030 oživiti 100 milijonov hektarov propadle zemlje in ustvariti 10 milijonov delovnih mest.
Macron pa je povedal, da bodo za projekt do leta 2025 na voljo naložbe v višini več kot 14 milijard dolarjev. "Če uspemo doseči cilj, ki smo si ga zadali, lahko spremenimo prihodnost enajstih držav afriške celine," je dejal.
"Ukrepati, preden bo prepozno"
Organizatorji želijo po poročanju Al Džazire pripraviti teren za ključne pogovore v okviru ZN-a, ki so bili preloženi zaradi pandemije in ki naj bi se zgodili oktobra na Kitajskem. Takrat se bo skoraj 200 držav skušalo dogovoriti o novih ciljih za ohranitev ekosistemov na Zemlji.
Moto podnebne akcije, ki poteka od leta 2017 na pobudo Macrona, ZN-a in Svetovne banke, je, da moramo ukrepati, preden bo prepozno. Zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015 lahko države uresničijo le z veliko odločnejšim ukrepanjem na vseh ravneh.
Leto 2020 je bilo skupaj z letom 2016 najtoplejše leto v zgodovini merjenj, je za Radio Slovenija poročala Špela Novak. Najbolj se temperature dvigujejo na skrajnem severu, a tudi povprečna temperatura na evropski celini je bila lani za 0,4 stopinje višja kot leto prej.
Drug skrb vzbujajoč podatek je, da so le požari v arktičnem krogu povzročili za tretjino več izpustov ogljikovega dioksida kot leto prej, količina izpustov pa se še vedno povečuje – kljub lanskemu zastoju dela gospodarstva in prometa zaradi pandemije. Količina ogljikovega dioksida v ozračju tako že za 50 odstotkov presega tisto v predindustrijskem obdobju.
Planet je na robu množičnega izumrtja številnih vrst, ki izginjajo od stokrat do tisočkrat hitreje kot običajno, pravijo znanstveniki.
Panel strokovnjakov ZN-a za bioraznolikost je v prelomnem poročilu leta 2019 ugotovil, da grozi izumrtje milijonu vrst, predvsem zaradi izgube naravnega okolja in pretiranega izkoriščanja. Poročilo še ugotavlja, da je človeška dejavnost "močno degradirala" tri četrtine kopnega na Zemlji, ki ni pod ledom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje