Čeprav so včasih menili, da v podzemnem svetu večne teme in mraza ni živih bitij, se je z odkritjem hroščka drobnovratnika pred 200 leti v Postojnski jami vedenje spremenilo. Tudi jame so polne življenja, ki pa zaradi turizma postaja ogroženo. Vsak obisk pomeni dvig temperature in povečano količino ogljikovega dioksida (CO2). "To se lahko odrazi v kondenzaciji na površinah, kar lahko pripelje do počasnega raztapljanja kapnikov," je pojasnil Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa.

Osvetljenost povzroča rast alg, ki so jih včasih s kapnikov odstranjevali s kislino, s tem pa tudi živa bitja. V jame pa zaradi turizma prihajajo tudi invazivne vrste, saj človek za seboj pušča organske snovi, denimo lase, prah, torej hrano. "Odstiramo pot za zunanje živali, ki vedno bolj vdirajo v notranjost in nadomeščajo jamske živali," je nadaljeval Prelovšek.

Včasih se je v jamah lomilo kapnike, celo prodajali so jih. "Po drugi svetovni vojni je bil interes posameznih lokalnih veljakov, da se za pomembnejše obiske iz tujine priskrbi kakšen kapnik za spomin," je dodal.

Danes kapnike sanirajo, odstranjujejo napise, grafite, toda nekateri zdaj že imajo zgodovinsko patino. "Načeloma kar je starejše od 70 let, ima arheološko vrednost," je sklenil Prelovšek.

V jamah danes že iščejo ravnovesje med turizmom in ohranjanjem okolja in živali, tudi prve dame človeške ribice, ki je izjemna tudi zato, ker lahko živi stoletje dolgo in zdrži brez hrane tudi do 12 let. Ob tem se poraja vprašanje, ali je to sploh živo bitje, kot se čudimo v podzemnem svetu, je vse to resnično ali samo plod naše domišljije.