Referendumsko vprašanje se glasi: Ali naj se zaradi varstva koroške narave, vključno s krajino, z deželnim zakonom prepove gradnja nadaljnjih vetrnih elektrarn na gorah in planinah na Koroškem?

Pri koroški svobodnjaški stranki so referendum o morebitni prepovedi izgradnje novih vetrnic predlagali, ker so prepričani, da na avstrijskem Koroškem že zdaj proizvedejo dovolj energije iz drugih alternativnih virov energije, vodnih, sončnih in lesnih, zato dodatne vetrnice niso potrebne.

"Vetrna turbina ni samo sama vetrna turbina, temveč potrebuje celotno infrastrukturo. Vetrne turbine je treba na goro pripeljati, zato so potrebne velike ceste, elektriko je treba napeljati, potrebujemo omrežja. In to je nedopusten poseg v naravo in to želimo preprečiti," je dejal predsednik koroške svobodnjaške stranke Erwin Angerer.

Pri deželni vladi po drugi strani pravijo, da so izključena alpska območja nad 1800 metri, pobočja z naklonom nad 20 stopinj, naravovarstvena in nevarna območja ter stanovanjska naselja.

Svobodnjaki so prepričani, da bo izgradnja vetrnic še povišala cene električne energije, pri stranki Zelenih pa, kot je povedala vodja koroških Zelenih Olga Voglauer, menijo drugače.

"Dodatno je možno danes z našo zakonodajo, za katero smo se borili tudi Zeleni na zvezni ravni, ljudem zagotoviti fiksno ceno za energetske stroške," je zatrdila.

Referendum za deželno vlado ne bo obvezujoč, lahko pa bi vplival na njene nadaljnje odločitve. Trenutno je na Koroškem 14 vetrnic, 23 jih je še odobrenih, načrtujejo pa jih skupno največ do 100.