Okoljevarstveno dovoljenje sta leta 2009 izdali ministrstvi za okolje in kulturo v vladi takratnega premierja Silvia Berlusconija, pozitivno vrednotenje vplivov žaveljskega terminala na okolje pa sta ministra v tehnični vladi premierja Montija, za kulturo Ornaghi in za okolje Clini, aprila letos zamrznila za šest mesecev, saj naj bi bil projekt v neskladju z razvojnimi načrti tržaškega pristanišča.

Rok se je iztekel v petek, pogoji, ki sta jih ministrstvi zahtevali v odloku, pa niso bili izpolnjeni: investitor - španska multinacionalka Gas Natural, ki vrednost projekta ocenjuje na 500 milijonov evrov - nove lokacije ni predlagal, tržaško pristanišče pa tudi ni spremenilo ocen o rasti pretovornega prometa in z njo povezane širitve pristanišča, ki naj bi jo gradnja terminala ovirala.

Minister za okolje v vladi premierja Lette Andrea Orlandi naj bi zato sprožil postopek o preklicu dovoljenja, po pisanju italijanskega gospodarskega dnevnika Il sole 24 ore pa ima podjetje Gas Natural za odgovor na voljo 10 dni.

Gas Natural, kot je znano, aprilski preklic okoljskega dovoljenja izpodbija tudi na upravnem sodišču, ki naj bi pritožbo obravnavalo marca prihodnje leto.

Slovenija gradnji nasprotovala
Projekt žaveljskega terminala je stekel leta 2004 pod deželno upravo guvernerja Illyja, Gas Natural pa naj bi terminal zgradil v treh letih.

Slovenija, tržaški občina in pokrajina so mu ves čas nasprotovale, a šele ko sta se jim pridružili tudi tržaška pristaniška uprava in dežela Furlanija - Julijska krajina, je palico v kolesje postopkov za gradnjo vstavila tudi italijanska vlada.

Italijanski terminal v severnem Jadranu sicer ostaja na seznamu evropskih energetskih projektov, a ne v Žavljah, opomba ob njem pa se glasi, da bo Italija lokacijo terminala določila v dogovoru s Slovenijo.