Znanstveniki ameriške znanstvene fundacije (NSF), ki imajo postajo na vrhu, so dež opazili 14. avgusta, a niso imeli ustreznih merilcev za merjenje količine padavin, ker so bile tako nepričakovane. Po Grenlandiji je deževalo tri neobičajno vroče dni, ko so bile temperature ponekod tudi 18 stopinj Celzija višje od povprečja.

Sorodna novica Grenlandija v enem dnevu izgubila rekordno količino ledu

Posledično se je po večini Grenlandije začel naglo tajati led. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je v svojem nedavnem poročilu sklenil, da je "nedvoumno", da ogljični izpusti iz človeških dejavnosti segrevajo planet ter povzročajo tajanje ledu, dviganje gladine morja ipd.

Maja so raziskovalci poročali, da se velik del ledene ploskve Grenlandije bliža točki brez vrnitve, po kateri bi se tajanje pospešeno nadaljevalo, tudi, če bi nekako ustavili globalno segrevanje.

Takega tajanja še ni bilo

"Kar se dogaja, ni zgolj eno toplo desetletje ali dve v nihajočem podnebnem vzorcu. To je neprimerljivo s čimer koli. Prečkamo prage, ki jih nismo videli v tisoč letih in, iskreno, to se ne bo spremenilo, dokler ne prilagodimo tega, kar počnemo z zrakom," je za CNN povedal Ted Scambos, znanstvenik pri Nacionalnem podatkovnem centru za sneg in led (NSIDC) na Univerzi v Koloradu.

Na Grenlandiji so julija zaznali tudi rekordno tajanje ledu, s čimer se je leto 2021 uvrstilo med le štiri leta zadnjega stoletja, ko so zaznali tako obsežno tajanje. Ostala leta so bila 2019, 2012 in 1995.

Morska gladina se je že dvignila za 20 centimetrov, iz IPCC-ja pa so sporočili, da se bo do konca stoletje morje najverjetneje dvignilo še za nadaljnjih 28–100 centimetrov, morda celo za 200. Grenlandski led se taja hitreje kot kadar koli v zadnjih 12.000 letih – leta 2019 naj bi tako vsako minuto izgubili tono ledu, ocenjujejo znanstveniki.