Na drugi strani so v Zbornici komunalnega gospodarstva prepričani, da je mogoče te cilje doseči z nadgradnjo obstoječega sistema ločenega zbiranja in sortiranja embalaže.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo že izvajajo aktivnosti glede uvedbe kavcijskega sistema za embalažo pijač z namenom doseganja okoljskih ciljev, ki jih predpisuje EU. Do leta 2025 bi moralo biti ločeno zbranih odpadnih plastenk glede na količino danih plastenk na trg 77 odstotkov, do leta 2030 pa že 90 odstotkov.

Kot je na posvetu v državnem svetu dejal državni sekretar na omenjenem ministrstvu Uroš Vajgl, smo v Sloveniji po ločenem zbiranju embalaže v EU-ju na samem vrhu, a ciljev ne bomo mogli doseči drugače kot z uvedbo kavcijskega sistema, ki ga sicer za plastenke in pločevinke za enkratno embalažo s prostornino do treh litrov predpisuje tudi nov predlog EU-jeve uredbe o embalaži in odpadni embalaži.

"Sistem vračila kavcije je okoljska spodbuda, katere namen je spodbujati krožno gospodarstvo in zmanjšati onesnaževanje z uporabljeno embalažo. Zasnovan je tako, da se z njim spodbuja vračanje te embalaže, tako da državljanom ponudimo vračilo kavcije," je pojasnil.

Izkušnje drugih držav po njegovih besedah potrjujejo, da dobro zastavljeni tovrstni sistemi zagotavljajo zelo visok delež zbiranja predvsem plastenk in pločevink. V Evropi ima kavcijski sistem trenutno uvedenih 13 držav, večina drugih pa v zvezi s tem pripravlja zakonodajo ali pa jo je že sprejela. "Vemo, da je za začetek učinkovitega izvajanja potrebnih od 18 do 24 mesecev po pridobitvi upravljavca kavcijskega sistema," je navedel Vajgl.

Uvedbo kavcijskega sistema poleg izpolnjevanja okoljskih ciljev narekuje tudi zmanjšanje smetenja v okolju, je v predstavitvi poudarila generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje Tanja Bolte. Vzorčenje vsebnosti smetnjakov letošnjo zimo je namreč po njenih besedah pokazalo, da v njih največkrat najdemo prav vsebnike pijač, kot so tetrapaki in plastenke.

O pozitivnih učinkih kavcijskega sistema je spregovorila tudi Erika Oblak iz okoljske nevladne organizacije Eko krog. Kot je dejala, med drugim zagotavlja visoko kakovost zbranega materiala in omogoča večkratno recikliranje znotraj industrije pijač. Onesnažena plastika lahko naredi en krog v obliki manjvrednostnega recikliranja in nato konča v sežigalnici ali na globalnem jugu.

Po mnenju Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa o uvedbi kavcijskega sistema do zdaj ni bilo narejene potrebne širše strokovne razprave, ki bi pokazala, ali tovrsten sistem potrebujemo ali ne. Prepričani so, da bi uvedba sistema zgolj za plastenke prinesla dodatne finančne obremenitve za potrošnika in da bi lahko zahtevane okoljske cilje izpolnili že z nadgradnjo obstoječega sistema.

Predstavnike ministrstva so opozorili, da s podatki, s katerimi utemeljujejo uvedbo kavcijskega sistema, zavajajo. Po besedah direktorja zbornice Sebastijana Zupanca je politična odločitev jasna, kavcijski sistem bo, pri tem pa pričakujejo, da bo politika pretehtala te odločitve in se "ne osredotočila samo na analizo interesnega združenja, ampak naredila svojo analizo". Kot je še dejal, podpirajo kavcijski sistem za povratno embalažo, ne pa za nepovratno, s čimer bomo po njegovem mnenju spodbujali še večji nastanek tovrstne embalaže.

Za uvedbo kavcijskega sistema do leta 2026 pa se zavzemajo v Združenju industrije pijač, ki deluje pod okriljem Zbornice kmetijskih in živilski podjetij pri GZS-ju. Po oceni predsednika združenja Mariana Šefčoviča od nasprotnikov sistema ni slišal niti besede o tem, kaj konkretno narediti, da bi se trenutni sistem zbiranja embalaže izboljšal. V združenju med drugim ocenjujejo, da s strani deležnikov ni interesa po izboljšavah, ker mnogim trenutni sistem odgovarja. Kot je še ocenil, pa je treba odločitev o kavcijskem sistemu sprejeti hitro, predvsem zaradi tehnične izvedbe, hkrati pa ta sistem prilagoditi značilnostim slovenskega trga in o njem osveščati potrošnika.