Vrtičkarstvo v Sloveniji je tradicionalno razširjeno zlasti na podeželju, sodobno vrtičkarstvo z raznolikimi oblikami tudi v mestih pa je v strmem porastu po vsem svetu. Tako pri nas kot v drugih državah uradnih podatkov o obsegu tovrstne pridelave zelenjave ni, se pa s pojavom vrtičkarstva ukvarjajo številne raziskave.
V Evropskem projektu FOOD Metres, ki se ukvarja s skrajševanjem oskrbovalnih verig s hrano - v njem sodeluje tudi Slovenija - so ugotavljali ekonomski vidik vrtičkarske pridelave hrane. Po statističnih podatkih v Sloveniji tako polovico zaužite zelenjave pridelamo na lastnem vrtu. V raziskavi za omenjeni projekt so zajeli dobrih 190 vrtičkarjev po vsej Sloveniji.
Več sto evrov prihranka
Izsledki kažejo, da je povprečna velikost vrtička 140 kvadratnih metrov, pravi koordinatorka slovenskega dela omenjenega projekta Marina Pintar z biotehniške fakultete. In pridelek? "Na tem vrtičku pridelamo na kvadratni meter po dva kilograma zelenjave," pokaže.
To se ne sliši veliko, a če pogledamo pridelek na vsej površini, zajeti v raziskavo, torej na 2,7 hektara površine, so pridelki znašali 50 ton zelenjave. Za zelenjavo, pridelano na povprečno velikem vrtičku, 140 kvadratnih metrov, bi na trgu dobili 560 evrov, z njeno pridelavo je za dobrih 80 evrov materialnih stroškov, pri čemer pa strošek lastnega dela ni upoštevan. "Kar pomeni, da imamo 480 evrov prihranka na našem vrtičku," pojasni Pintarjeva.
Prevelika uporaba gnojil
Te številke bi postale precej bolj impresivne, če bi sešteli vsa območja, ki jih imajo mestne občine v prostorskih načrtih namenjene za gojenje zelenjave, Ljubljana npr. ima za to 46 hektarjev. Vrtičkarstvo v Sloveniji je torej pomembno tudi z vidika samooskrbe. Večina vrtičkarjev sicer trdi, da zelenjavo prideluje po ekoloških ali biodinamičnih načelih. A po besedah Pintarjeve raziskave tal, ki so jih opravili, kažejo, da je večina tal pregnojena.

Presenetljivo malo, samo pet odstotkov vrtičkarjev pa je kadar koli dalo v pregled zemljo na hranila in manj kot en odstotek na težke kovine. Vrtičkarji v pridelavo vložijo ogromno časa, pri paradižniku, denimo, kar šestkrat več kot pri konvencionalni kmetijski proizvodnji. Kajti vrtičkarstvo je mnogo več kot samo pridelava hrane.