Na začetku septembra so kozinski policisti v sodelovanju s tamkajšnjimi jamarji pregledali eno izmed lažje dostopnih jam v Čičariji in v njej odkrili sedem vab za hrošče.

Mina Dobravc z Zavoda za varstvo narave je ob tem za MMC pojasnila, da je zakonsko odvzem jamskih hroščev sicer urejen (jamske hrošče je tako prepovedano poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti ali ujeti), a se nastavljanje prepovedanih pasti kljub vsemu dogaja. "Zato smo se v zadnjih dveh letih povezali s policijo, inšpekcijo, jamarji, strokovnjaki s fakultete ter začeli skupaj načrtno izvajati ukrepe – vsak na svojem področju. Zraven smo dejavni tudi v komunikacijskem smislu. Najprej smo prej našteti izmenjali znanja in izkušnje, se dogovorili za sistem ukrepanja, načrtno pregledovali nekatere (potencialne) jame in nagovorili tudi domačine in sodelovali z mediji," pojasnjuje bolj organizirano preverjanje in spremljanje dogajanja v jamah oziroma v njihovi okolici.

In izkupiček? "V 12 jamah smo našli 154 pasti. Inšpekcija in policija sta v letu 2017 izvajali nadzor v nekaterih jamah. Storilcev za zdaj nismo ujeli, na podlagi nastavljenih pasti in drugih ostankov v jamah (odvržena embalaža), pa sklepamo, da gre tudi za tujce, ki v naših jamah nastavljajo pasti."

Na podlagi avtomobilskih registracij avtomobilov, ki so jih domačini opazili v bližini jam, pa tudi po embalaži, ki jo najdejo v jamah, na zavodu sklepajo, da "so to zbiratelji in preprodajalci iz Italije, Češke, Avstrije, Nemčije ..." In kaj storijo s temi hrošči? Dobravčeva pojasnjuje, da domnevajo, da se hrošči prodajajo na borzah žuželk, a se s tem niti ne ukvarjajo. Je pa ovrgla namige, da se hrošči prodajajo tudi po več tisoč evrov: "Cene posameznih jamskih hroščev dosegajo vrednosti od nekaj deset do nekaj sto evrov."

Priljubljeni hitlerjev brezokec
Precej iskan je predvsem hitlerjev brezokec (Anophthalmus hitleri), endemitski in zaščiteni slovenski hrošč, ki ga je v prvi polovici 20. stoletja našel slovenski naravoslovec Vladimir Kodrič, ki ga je prodal zbiralcu Oskarju Scheiblu. Ta mu je sicer najprej nadel ime kodrici, torej po najditelju. A v tem času je na oblast v Nemčiji prišel Adolf Hitler, zato ga je leta 1937 poimenoval Anophthalmus hitleri. Znanstveno ime se je obdržalo do danes in se bo tudi v prihodnje, saj taksonomska tradicija veleva, da je veljavno tisto ime, ki je bilo uporabljeno prvo.

Več preberite v pogovoru spodaj.

Kako takšne primere sploh odkrijete? Kdo vse pomaga oz. sodeluje pri odkrivanju pasti v jamah?
V takšnem obsegu z vsemi deležniki smo k problematiki prepovedanega odvzema jamskih hroščev vse institucije pristopile pred dvema letoma. Tako zdaj jamarji, ki so v jamah največ oz. najbolj prisotni, praviloma prvi opazijo nepravilnosti, policija in inšpekcija opravljata nadzor, medtem ko Zavod za varstvo narave sodeluje na terenu, vodi komunikacijo, strokovnjaki iz drugih inštitucij in društev pa sodelujejo v strokovnem smislu. Jamarjem smo pokazali, kakšne so nezakonito postavljene pasti, in zdaj nam prav oni sporočajo, če naletijo nanje. Letos smo skupaj z inšpekcijo, policijo in jamarji izvajali nadzor v nekaterih jamah, prednostno se je preverjalo jame, kjer so bile v preteklosti že najdene pasti, oz. v jamah, kjer so bili odkriti in znanstveno opisani prvi znani predstavniki podzemeljskih vrst – t. i. tipske jame za posamezne vrste jamskih hroščev.

Za kakšne pasti gre in ali bi jih laik sploh lahko opazil oz. prepoznal?
Nezakonito postavljene pasti, ki jih nastavljajo ljubiteljski zbiralci jamskih hroščev, so praviloma sestavljene iz plastičnih ali steklenih lončkov in epruvet z usmrajeno vabo, na dnu pa je raztopina fiksativa, ki ujete živali ohrani pred razpadanjem. Največja težava oz škoda, ki je tako povzročena, je, da so te pasti t. i. mrtvolovke, neselektivne. Vanje se ulovijo tudi druge podzemeljske živali, celo v zelo velikem številu, in ne le ciljne skupine hroščev.

Pasti so v jamah dobro skrite in lahko ostanejo na mestu tudi več mesecev ali dlje. Tako dolg izlov pa lahko povzroči izginotje lokalnih populacij neke vrste. Pasti, ki smo jih odkrili, so bile skrite pod kamenjem, zakopane v mehka glinena tla. Lokacije pasti so označene na različne načine z nenavadno/nenaravno postavljenimi kamni, krajšimi palicami ...

Kako ravnati v primeru odkritja take pasti? Koga poklicati?
Kadar v jami naletimo na nezakonite oz. neoznačene pasti, je pomembno, da se držimo dogovorjenega postopka zaradi nadaljnje obravnave policije oz. inšpekcije. Pasti fotografiramo in jih nedotaknjene pustimo v jami. O najdbi obvestimo policijo in inšpekcijo ali se s fotografijami odpravimo na najbližjo policijsko postajo, kjer na podlagi fotografij prijavimo kaznivo dejanje. Šele ob navzočnosti policije oz. inšpekcije se pasti prinesejo iz jame, ključna je uporaba rokavic, da se po nepotrebnem ne uničijo dokazi. Policija oz. inšpekcija nato pasti zaseže kot dokazno gradivo in začne ustrezne postopke. O najdbi vedno obvestimo tudi Službo za varstvo jam pri Jamarski zvezi Slovenije in Zavod za varstvo narave.

Ali podobne pasti uporabljajo tudi raziskovalci? Kako, če sploh, se pasti krivolovcev razlikujejo od "uradnih" pasti?
Raziskovalci uporabljajo selektivne pasti, t. i. živolovke. V njih ujete živali ostanejo žive, saj v pasteh ni fiksativa. Pasti v jamah niso nastavljene več mesecev, ampak krajši čas, ujete živali, ki niso predmet raziskav, raziskovalci spustijo nazaj v jamo. Pasti, za katere imajo raziskovalci izdano dovoljenje, so dogovorno označene z etiketo, na kateri je navedeno ime raziskovalca in kontaktni naslov.

Raziskovalci imajo v dovoljenju za odvzem jamskih živali, ki ga dobijo od ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, predpisan način odvzema, časovno obdobje v katerem je dovoljen odvzem, katere vrste, podvrste jamskih živali in kolikšno število živali posamezne vrste je dovoljeno odvzeti, kdo lahko izvaja odvzem (ime in priimek) ter geografsko območje, na katerem se lahko izvede odvzem. V dovoljenju je predpisan tudi način poročanja o odvzemu jamskih živali.

V katerih jamah oz. na katerem območju krivolovci najpogosteje nastavljajo pasti?
Večina pasti je bila najdena v vodoravnih jamah z vhodi blizu cest. Gre pretežno za jame, kjer so bili odkriti in znanstveno opisani prvi znani predstavniki podzemeljskih vrst, zato o njih govorimo kot o t. i. tipskih lokalitetah. Pasti so bile najdene tako na Celjskem (Dobroveljska planota) kot na Notranjskem, v Posočju, na Krasu ...

Redke hrošče krivolovci nato dobro prodajajo. O kakšnih zneskih je tu govora?
Seveda se s tem še najmanj ukvarjamo in imamo tudi najmanj podatkov na to temo. Po nekaterih podatkih se jamski hrošči prodajajo na evropskih borzah žuželk, kjer cene posameznih jamskih hroščev dosegajo vrednosti od nekaj deset do nekaj sto evrov. Kot rečeno, natančnih podatkov nimamo in s tem ne izgubljamo dragocenega časa, zagotovo pa je cena odvisna od vrste hrošča in njegove redkosti.

Je sploh znano, od kod (iz katerih držav) prihajajo krivolovci? Ali se sploh kdaj zgodi, da odkrijete oz. da policija odkrije same krivolovce?
Kdo natančno nastavlja pasti, še ne vemo. Po pripovedovanju domačinov, ki so v bližini jam zasledili avtomobile s tujimi registracijami ter po pasteh (lončkih), ki so tujega izvora, sklepamo, da so to zbiratelji in preprodajalci iz Italije, Češke, Avstrije, Nemčije ...

Krivolovce je namreč precej težko ujeti - pasti nastavljajo enkrat v jesenskem času, ponje pridejo čez več mesecev (v spomladanskem času). Prav zato smo v zadnjih dveh letih veliko časa namenili tudi komunikaciji z domačini v bližini ciljnih jam, jih seznanili z dogajanjem v njihovi okolici in jih prosili, naj policiji javijo, če vidijo avtomobile s tujimi registrskimi oznakami v bližini jam. Ob tem velja še poudariti, da so to male vasi, kjer se ljudje med seboj poznajo, vedo, kdo h komu prihaja na obisk ... Vsekakor ne moremo ljudi nagovarjati, da kar nad vsakega tujca pošljejo policijo.