Notranjski regijski park, katerega del je tudi Cerkniško jezero, je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in neokrnjene narave. Foto: Tine Schein
Notranjski regijski park, katerega del je tudi Cerkniško jezero, je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in neokrnjene narave. Foto: Tine Schein

V Naturo 2000 sodijo evropsko pomembna ohranitvena območja za določene živalske in rastlinske združbe. Jezero je takšen status dobilo predvsem kot pomembno območje gnezditve ptic, zlasti kosca - ptice, ki je ogrožena v svetovnem merilu. Sicer pa je bilo do zdaj na Cerkniškem jezeru in v njegovi okolici naštetih več kot 250 vrst ptic, okoli 100 naj bi jih tu gnezdilo ves čas. Jezero je na primer edino gnezdišče rjavovratega ponirka in rdečenogega martinca v Sloveniji.

Ta prostor ni le dom številnih ptic, temveč tudi sesalcev, na primer srnjadi, jelenjadi, lisic, jazbecev in kun. Srečati je mogoče tudi medveda, volka in celo risa ter navadnega polha. V Notranjskem regijskem parku so še zlasti veseli vrnitve vidre. Omeniti velja tudi dejstvo, da se tu zadržujejo številne žuželke in pajki.

Marjetka Nared

»V okviru Nature 2000 je park lani pridobil kar 1.300.000 evrov evropskih sredstev,« je za MMC povedal direktor Notranjskega regijskega parka Valentin Schein. »Denar bomo porabili za osveščanje mladih o pomenu varstva narave, za predavanja v šolah, odkup 12 odstotkov zemljišč na področju jezera, za povrnitev starih vodotokov v stanje, v kakršnem so bili pred določenimi posegi s strani človeka, ter popis oz. monitoring rastlinskih habitatov na jezeru.« Foto: Tine Schein
Notranjski regijski park oz. jezero je zaznamovano s pestrim živalskim in tudi rastlinskim svetom. Foto: RTV SLO
Tu lahko vidimo številne metulje. Dnevni metulji so pisani in so opazni predstavniki nevretenčarjev, nočni metulji pa imajo bolj varovalne barve in so zato manj pisani. Dnevni so bolj vezani na travnike, nočni pa na gozdove. Foto: Tine Schein
Kot omenjeno, je Cerkniško jezero pomembna točka za gnezditev najrazličnejših ptic. Med njimi so tudi velike bele čaplje. Foto: Tine Schein
Na tem prostoru se nahaja veliko sesalcev. Lahko vidimo medveda, jazbeca, srno in … Foto: Tine Schein
… jelena, z veliko sreče tudi risa, volka in vidro. Foto: Tine Schein
Pa tudi lisico. Številčno največji delež sesalcev predstavljajo glodalci in netopirji, vendar so ti najbolj skriti in zato pogosto prezrti. Foto: Tine Schein
Na svoj račun lahko pridejo tudi tisti obiskovalci, ki se navdušujejo nad plazilci. Znotraj parka se nahaja deset vrst plazilcev. Pričakovani sta še dve vrsti, ena pa je bila zgodovinsko dokumentirana. Foto: Tine Schein
V Vranji jami, ki pripada jezeru, prezimi med 25 in 30 tisoč žab. Poleti z značilnim kvakanjem ustvarjajo pravcate simfonije, ki jih je mogoče slišati daleč naokrog. Foto: Tine Schein
Znotraj meja parka živi sedem avtohtonih in štiri od drugod prinešenih vrst rib. Mednje sodita tudi krap … Foto: Tine Schein
… in seveda znamenita ščuka, avtohtona riba roparica na Cerkniškem jezeru. Člani Ribiške družine Cerknica, ki vsako leto zaradi presihanja vode ribe rešujejo tudi po več dni in noči, pri tem prednost dajejo ravno ščukam. Foto: Tine Schein
Izjemno pomemben je tudi rastlinski svet. Tu se nahajajo številne rastline, med njimi lokvanjevke, bukovke, mrzličevke, ustnatice, perunikovke, kukavičevke in trave. Foto: Tine Schein
Med travami je gotovo najlepši navadni trst. Najobsežnejši sestoji te rastline v Sloveniji so prav na območju Cerkniškega jezera. Trst bogato obrodi in ima velik pomen za mnoge vrste ptic, rib in vodnih nevretenčarjev. Foto: Tine Schein