"Slovenijo bo konec tedna zajel polarni mraz. Po napovedih meteorologov se temperature v petek in soboto čez dan najverjetneje ne bodo povzpele nad ničlo," se je glasila informacija, ki jo je povzela Slovenska tiskovna agencija, bralce pa je razjezilo, češ da to niso dovolj nizke temperature, da bi lahko govorili o "polarnem".

Toda dežurni meteorolog na Agenciji za okolje (Arso) Andrej Velkavrh je za MMC potrdil: "Bomo pod vplivom polarnega zraka, prišla bo polarna zračna masa."

Kdaj je zrak polaren?
In pojasnil: "Ta ima različni spekter temperatur, ni treba, da je minus 20, pa vseeno govorimo o polarni zračni masi. Definicija za to je namreč, od kod prihaja - da pride iz dovolj visokih zemljepisnih širin, iz polarnih krajev, visoko s severa. Če pride z Baltika, to ni polarni zrak."

"Ta konec tedna pa lahko govorimo o polarnem zraku, saj bo severni zračni tok prihajal k nam od severa Skandinavije navzdol," je razložil.

Ponekod bo tudi –15
Torej, čeprav ne bo 40 stopinj pod lediščem, bo zaradi polarnega zraka mrzlo. "Temperatura bo v petek in soboto ostala nizka tudi čez dan. Sploh v soboto, ko se bo veter umiril, in tam na jugu, kjer bo sneg ostal, bo lahko tudi pod –15 stopinj Celzija," pravi Velkavrh.

Preteklo noč je namreč padalo "od Bele krajine pa tam do Velikih Lašč". V Črnomlju je zapadlo 17, v Kočevju in Novem mestu pa 8 cm snega. Velkavrh pa predvideva, da bi se ta sneg lahko še nekaj časa obdržal, "saj ne bo dovolj toplote, da bi ga kar takoj pobralo". Novih večjih padavin v prihodnje sicer ni na vidiku. "Kakšna malenkost je mogoča v torek in sredo, ampak to je še zelo vprašljivo."

Če je polarna zračna masa celinska, je bolj suha, če pa je morska, je lahko tudi nekoliko bolj vlažna, pravi dežurni napovedovalec. "A običajno ta zelo mrzel zrak v sebi ne nosi veliko vlage in to v glavnem pomeni bolj suho vreme, manj možnosti za meglo, običajno je tudi bolj vetrovno. Čeprav je hladneje, je to za počutje ugodneje, kot pa če imamo zgolj minus pet in tisto vlago zraven," dodaja.

Zelo mrzlo bo le dva dni
V sredo zvečer nas bo prešla hladna fronta in v noči na četrtek bo začel dotekati hladen zrak. Ta bo prihajal postopoma, zato bo v petek in soboto hladneje, v četrtek pa bo tudi še vetrovno, kar potem zmanjšuje nočno ohlajanje. Jutranje temperature tako še ne bodo tako nizke, saj bo ponoči pihalo. Nedelja pa bo bolj oblačna in zato bo tudi že nekoliko topleje, v prihodnjih dneh bo tudi zračna masa toplejša, kar pomeni, da bo mraz popustil.

Ta konec tedna pa Slovenijo čaka zelo pomemben športni dogodek, zato smo Velkavrha povprašali tudi, kakšne bode razmere za smučarski praznik Zlato lisicio. "Za Maribor bo ugodno, saj bodo imeli mrzle noči, ne bo pa jugozahodnika, ki jim je pretekla leta povzročal veliko težav, saj jim je pobiral sneg. Dnevi bodo ostali hladni in ker imajo progo že pripravljeno, mislim, da je to idealno," je dejala.

Januar je pri nas v povprečju sicer najhladnejši mesec. Povprečna januarska dnevna temperatura, ki šteje jutranjo, opoldansko in večerno, je +0,3 stopinje.

Sonce decembra sijalo precej več
Arso pa je že potegnil tudi črto pod prejšnji mesec. December 2016 je bil enako kot predlanski v znamenju sončnega vremena in skromnih padavin.

V Ljubljani je bilo sončnih ur 50 odstotkov več od povprečja. Dnevno trajanje sončnega obsevanja je bilo v povprečju 53 ur, tokrat pa nas je sonce obsevalo kar 117 ur. "Brez sončnih žarkov je prestolnica v decembru ostala le osem dni," pove Velkavrh. Podobno sliko kažejo tudi podatki preostalih merilnih postaj po Sloveniji, ki smo jih preverili - povsod je sonce sijalo več od povprečja.

A sonce je decembra tako nizko, da tudi če sije ves dan, zelo malo segreje zrak. Povprečna decembrska temperatura je tako 1,3 stopinje Celzija, a tokrat je decembra kljub veliki sončni obsijanosti ostala pod lediščem, bila je –0,3 stopinje.

Še največ kapljic je dala megla
Ravno obratno kot za dnevno trajanje sončnega obsevanja pa lahko rečemo za podatke o višini padavin. Merilne postaje v osrednji in zahodni Sloveniji namreč kažejo številko 0 mm - ves mesec tam torej ni zapadlo nič. Povprečje za Ljubljano je sicer 102 mm, Bilje 122, Portorož 85 in za Kredarico 130. "Tisti meter snega, ki je na Kredarici, je tam že od novembra," pove Velkavrh.

Le za vzorec padavin se je nabralo na vzhodu države: 4 mm na Letališču Maribor, 2 mm v Murski Soboti in 1 mm v Novem mestu. "Pa še to se je verjetno nabralo bolj od megle," doda naš sogovornik. "28. novembra je bil zadnji dan, ko je kaj padalo, pa še takrat ni bilo prav veliko," pojasni.

To, da v tem času ni padavin, ni ugodno, razloži naš sogovornik. "V gorah potem ni zaloge za spomladi. Tudi lani je v hribih pozneje zapadlo veliko snega, vendar ga je tudi hitro pobralo. Kajti tisti sneg, ki zapade v začetku zime, potem tudi najdlje traja, tudi do zgodnjega poletja. Ker je zelo prekristaliziran, zbit in se le počasi tali," sklene Velkavrh.