Novela zakona o kmetijskih zemljiščih je pred sprejetjem povzročila precej negodovanja, predvsem v strokovnih krogih, kjer je prevladovalo mnenje, da bo z novim zakonom omogočena razprodaja najboljše kmetijske zemlje. Vlada pa je svoj predlog zakona opravičevala s tem, da bo pospešil konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Prvotni predlog novele je predvideval popolno ukinitev odškodnin, kar so predlagatelji pozneje dopolnili z amandmajem, v katerem so odškodnine za najkakovostnejša kmetijska zemljišča ostale z bonitetno oceno nad 50. Višino teh odškodnin pa so nekoliko znižali.

Z novim zakonom o kmetijskih zemljiščih se tako ukinjajo odškodnine za zemljišča, ki imajo boniteto nižjo od 50. Odškodnina pa se bo odmerila le od tlorisa objekta, in ne več od celotnega zemljišča. Za tlorisno površino se po novem zakonu šteje tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem v skladu s predpisom, ki ureja projektno dokumentacijo. Če tloris objekta leži na parcelah različnih bonitet, se za vsak del tlorisa kmetijske rabe upošteva pripadajoča boniteta.

Odškodnine se tudi ne bodo odmerile glede spremembe namembnosti v postopkih izdaje dovoljenj za gradnjo, ki se nanašajo na rekonstrukcijo ali odstranitev objektov po predpisih, ki urejajo graditev objektov, za gradnjo nezahtevnih objektov po predpisih, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost, za spremembo namembnosti objektov po predpisih, ki urejajo graditev objektov, ter za nadzidavo objektov.

Prav tako ne bo odškodnin za gradnjo kmetijskih objektov, ki so uvrščeni v skupino nestanovanjskih kmetijskih stavb, in za gradnjo gradbenih inženirskih objektov, ki so uvrščeni v skupino cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov.

Investitorji, ki so že plačali odškodnino zaradi spremembe namembnosti na podlagi starega zakona, imajo pravico do vračila odškodnine. Zahtevo za vračilo lahko vložijo v roku šestih mesecev od uveljavitve zakona.

G. C.